Brglez še brez Cerarjevega vabila

7.2. 17.00 – Predsednik državnega zbora Milan Brglez še čaka  vabilo premiera Mira Cerarja na pogovor, ali bo odstopil kot podpredsednik SMC.

K odstopu je Cerar Brgleza pozval v začetku prejšnjega tedna, ker je ta v parlamentu pred tem ostro nasprotoval vladni spremembi zakona o tujcih in s tem vladni politiki na pomembnem področju državne varnosti.

Na posnetku je med sejo državnega zbora v ospredju premier Miro Cerar, v ozadju Milan Brglez.

Brglez ni odstopil  Odzval se je z napovedjo, da se bo s predsednikom stranke pogovoril. Ocenil pa je tudi, da ni storil nič takega, zaradi česar bi moral odstopiti kot podpredsednik stranke, ki jo je soustanavljal.

Doslej je bilo tudi nekaj objektivnih razlogov, da se najpomembnejša politika SMC v dobrem tednu še nista sestala. Brglez je bil prejšnji teden na obisku pri papežu v Vatikanu, Cerar pa na pogovoru šefov držav EU na Malti.

Premier Cerar na tuje, na delovni obisk v Dubaj, odpotuje spet prihodnji teden v ponedeljek.

Podobnih sporov znotraj stranke med najvišjimi predstavniki države, kako ravnati ob pomembnih zakonih, v preteklosti ni bilo veliko. Le trikrat v zgodovini sta bila predsednik državnega zbora in premier iz iste stranke. Prvič ko je vlado po volitvah leta 1992 sestavil Janez Drnovšek (LDS)in je bil predsednik zbora Herman Rigelnik (LDS). Ko je ta odstopil, ga nasledil Jože Školč (LDS).

Tretjič se je zgodilo v času prve vlade Janeza Janše (SDS), ko je državni zbor celoten mandat vodil France Cukjati (SDS).

V nobenem od teh primerov javno do podobnega konflikta ni prišlo.

Še najbolj podoben je bil spor med nekdanjim premierom in šefom LDS, Janezom Drnovškom, ko je od svojih poslancev leta 2000 zahteval, naj podprejo večinski sistem, a mu je vodja poslanske skupine takrat največje stranke Anton Andrelič odgovoril, da samo preko njega mrtvega in je zamisel šefa stranke tudi ustavil.

Kar pa Brglezu proti Cerarju  ni uspelo.

Anderlič se je še dolgo po tem bal, da ga bo Drnovšek kaznoval in ga odstavil s položaja vodje poslancev v državnem zboru. A se to ni zgodilo.

»Ne morem glasovati za zakon, o katerem menim, da krši ustavo in mednarodne pogodbe, ki jih je ratificirala Republika Slovenija. Bojim se, da ta zakon uzakonja kršitve temeljnih človekovih pravic, ki so določene v naši ustavi. In zavedam se, da bo sprejetje tega zakona imelo nepopravljive zunanjepolitične in mednarodnopravne posledice za Slovenijo in njene interese v mednarodni skupnosti, Svetu Evrope in Evropski uniji,« je Brglez dejal januarja pred glasovanjem, na katerem je 47 poslancev potrdilo spremembo zakona o tujcih, ki omogoča zapiranje meje v primeru novega azilantskega vala in suspenz azilnih pravic.

Proti spremembi je bilo 18 poslancev SMC, SD, Desusa in ZL.

Skupaj s Brglezom so proti bili štirje poslanci SMC (od 35), še pet jih je bilo proti iz SD (ima šest poslancev), štirje so bili iz Desusa, ki ima 11 poslancev, preostalih pet proti je bilo iz opozicijske ZL.

Oster spor v SMC se je začel že veliko prej in se je pri glasovanju na koncu le pokazal.

Kako ostro je bilo, je pokazala neuradna informacija iz vrha DZ, da so bili uporniki SMC opozorjeni, da bi bilo prav, da odstopijo in vrnejo mandat stranki, če bodo nasprotovali politiki vlade premiera Mira Cerarja.

To neuradno informacijo je poslanka SMC Janja Sluga na twitterju sicer ocenila za čisto dezinformacijo.

Brglez je koncept zakona o tujcih notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar skušal močno popraviti z dopolnili, ki jih je pripravil s skupino pravnikov, a se je v poslanski skupini SMC znašel v manjšini in dopolnil zato pozneje ni vložil.