Kadrovski predvolilni juriš: Pirc Musarjeva in koalicija v paniki za ustavne sodnike

Last Updated on: 3rd februar 2026, 07:56 dop

Danes bi moral državni zbor odločati, ali bo ustavni sodnik postal sodnik Ciril Keršmanc, ki so ga pred tednom soglasno podprli poslanci Svobode, SD in Levice v mandatno volilni komisiji. Zgodilo se je po tem, ko je Nataša Pirc Musar nekaj dni prej presenetljivo umaknila kandidaturo Barbare Kresal (zaradi pomislekov vladnih strank) in jim namesto nje predlagala Keršmanca. Konec prejšnjega tedna pa si je Pirc Musarjeva nenadoma znova premislila, umaknila Keršmanca in zdaj predlagala Kresalovo. Keršmanc kot kandidat ni odstopil. Predsednica republike pa zaradi načel ločitve oblasti ni gospodar postopka v DZ, ki že poteka in ga sama ne more več “odstaviti”. A kot kaže so pred volitvami pravila odpravljena, ker se Pirc Musarjeva in poslanci Svobode, SD in Levice zavedajo, da bodo izgubili volitve in da je zadnji trenutek, da nastavijo svoje kadre. Zaradi tega je za danes zjutraj že sklicana seja mandatno volilne komisije, na kateri nameravajo za ustavno sodnico za izpraznjeno mesto, ko izteče mandat ustavnemu sodniku Rajku Knezu, predlagati ob Keršmancu še Kresalovo.

Tak je predlog, ki bo danes v komisiji že spet pred vladnimi poslanci, ki so tam že soglasno podprli drugega kandidata, ko je bil enak predlog za Kresalovo že umaknjen: 

Pred poslanci pa bo v državnem zboru danes še več spornih “predvolilnih” kadrovskih potez. Ko je že razpisala parlamentarne volitve je Nataša Pirc Musar odhajajočemu parlamentu predlagala še Simono Drenik Bavdek, znano iz arbitražnega škandala, v katerem je državi z neodgovornim ravnanjem povzročila veliko škodo, za varuhinjo človekovih pravic, Primoža Dolenca za guvernerja banke Slovenije, za ustavne sodnik pa: Tamaro Kek namesto Mateja Accetta, ki mu mandat izteče 26. marca 2026 in Marka Starmana namesto Klemna Jakliča, ki mu mandat izteče 26. marca 2026.

Država je brez guvernerja od 8. januarja lani, ko se je iztekel mandat Boštjanu Vasletu. Od takrat banko kot namestnik vodi Dolenc. Razlog, da nimamo guvernerja, je, ker je Robert Golob s svojo koalicijo na vsak način poskušal za guvernerko postaviti državno sekretarko Sašo Jazbec, ki je pa Pirc Musarjeva ni bila pripravljena predlagati. Šlo bi za povsem politično kadrovanje na strokovno funkcijo. Zdaj se vladajočim mudi, ker bo sicer guvernerja imenovala prihodnja bolj desna parlamentarna večina, ki jo bo verjetno vodil Janez Janša (SDS). V primeru desne večine bi najbrž predvsem kandidatka za varuhinjo človekovih pravic Simona Drenik Bavdek imela manj možnosti za izvolitev. Velja sicer za strokovnjakinjo, a v času arbitraže o meji s Hrvaško je bila slovenska agentka pred arbitražnim sodiščem v Haagu in v središču škandala, ki je škodoval državi, ko so mediji na Balkanu objavili posnetke njenih telefonskih pogovorov s takratnim slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem. Vsebina pogovorov je bila, kako vplivati na ostale arbitre. Sekolec je Drenikovi razkrival podrobnosti iz zaupnih posvetovanj sodnikov (ki bi morala ostati strogo tajni) in ji naročal, naj Slovenija v spis naknadno “podtakne” določene dokumente, ki bi podprli slovenska stališča. Arbitražna pravila strogo prepovedujejo kakršnokoli neformalno komunikacijo med zastopniki držav in arbitri. Pogovori so potekali po nezaščiteni stacionarni telefonski liniji, med Kranjem in Dunajem. Šlo je za hudo strokovno in varnostno malomarnost, saj so pogovore posnele tuje obveščevalne službe (verjetno SOA). V Sloveniji je afera sprožila razprave, zakaj akterja nista bila bolje poučena o varnostnih protokolih.  Drenikova in Sekolec sta bila znanca še iz časov, preden je postal arbiter, Drenikova je lobirala zanj, ko je kandidiral za to funkcijo, bil je tudi edini kandidat, ki se je prijavil, strokovno pa ni bil povsem primeren, ker ni bil strokovnjak za pomorsko in mednarodno pravo. 

Bo strah pred Janšo izvolil Simono Drenik, Dolenca in tri ustavne sodnike

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:

Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.