Potrjeno: 140 milijonov iz dolgotrajne oskrbe za likvidnost proračuna

Last Updated on: 27th januar 2026, 11:54 dop

Vladne stranke, ki bi dolgotrajno oskrbo morale zagotoviti pred štirimi leti, a so to obvezo najprej preložile, lani pa so uvedle nov prispevek za vse zaposlene in celo upokojence, dolgotrajne oskrbe pa še niso zagotovile, so si s tem zagotovile dodaten denar za kupovanje volivcev. V zdravstveni zavarovalnici je zaradi novega prispevka za storitve, ki jih ni, nastal velik presežek v višini 140 milijonov evrov, ki ga je zdravstvena blagajna poslala finančnemu ministrstvu za zagotavljanje likvidnosti proračuna. Torej za plačevanje drugih stroškov in ne le dolgotrajne oskrbe. In to v času, ko proračuna poka po šivih zaradi številnih v proračunu nenačrtovanih stroškov (zimski regres, dvig minimalne plače…) kupovanja volivcev pred volitvami. Da se denar za dolgotrajno oskrbo ne porablja le namensko za dolgotrajno oskrbo, je pokazal odgovor Zavoda za zdravstveno zavarovanje in finančnega ministrstva, ki sem ju prosil za pojasnilo, zakaj je ZZZS je 16.1. 2026 finančnemu ministrstvu poslal 90 milijonov evrov depozita.

Prosil sem tudi za pojasnilo, ali gre za denar zbran z novim prispevkom za dolgotrajno oskrbo in za podrobno predstavitev namenov tega depozita. Oboji so potrdili, da gre za ta denar. Ministrstvo za finance je dodatno razkrilo, da skupna vsota pri njih naloženega denarja za dolgotrajno oskrbo na ta dan znaša 140 milijonov evrov in ne le 90 milijonov. Pričakovano iz vlade in ZZZS pojasnjujejo, da bi naj šlo za običajno poslovanje preko enotnega zakladniškega računa, ki poteka že desetletja. A podatki na Erarju kažejo nekoliko drugačno sliko. Denar zdravstvene zavarovalnice (pa tudi ZPIZ) leti na vlado za zagotavljanje likvidnosti v času te vlade in še prav posebej zadnje mesece. Prejšnje vlade tega celo niso dopuščale, ker je sporno, sem neuradno izvedel od enega od prejšnjih finančnih ministrov:

AI Gemini je dogajanje ocenil tako “To je klasičen primer “ustvarjanja presežkov na plečih državljanov”, ki se nato porabijo za proračunski mir.”

Z vidika ljudi je pa to tako, da zaradi nesposobnosti izvesti administrativne postopke in sicer zagotoviti pomoč, ki bi jo morali zagotoviti po zakonu že pred štirimi leti, ljudje čakajo na pomoč in bodo še dolgo, vmes se bo pa ta že pobran denar za usluge, ki jih ni, v vladi “plemenitil” za druge namene. Iz zdravstvene zavarovalnice, kjer trdijo, da se denar za dolgotrajno oskrbo zbira in porablja strogo namensko, so pojasnili: “ZZZS je tako 16.1.2026 prosta denarna sredstva dolgotrajne oskrbe naložil kot vezano vlogo v okviru sistema enotnega zakladniškega računa (EZR) države v višini 90 milijonov evrov z ročnostjo 21 dni po obrestni meri 1,94 %, za kar znašajo obresti 101.850 evrov.” Iz ministrstva za finance pa nekoliko širše tako: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je imetnik podračuna »Dolgotrajna oskrba ZZZS«, je vključen v sistem EZR države in lahko denarna sredstva nalaga pri Upravljavcu sredstev sistema EZR države. Sredstva dolgotrajne oskrbe, ki jih ima ZZZS na dan 25.1.2026 naložena v obliki vezanih vlog, so: 50.000.000,00 EUR; z ročnostjo 31 dni in obrestno mero 1,91 %, za kar znašajo obresti 82.236,11 EUR. Sredstva bodo razvezana dne 30.1.2026. 90.000.000,00 EUR; z ročnostjo 21 dni in obrestno mero 1,94 %, za kar znašajo obresti 101.850,00 EUR. Sredstva bodo razvezana dne 6.2.2026.”

Obrestna mera za 90 milijonov pologa je 1,94 odstotka in 1,91 odstotka za 50 milijonov pologa. Če bi država ta denar iskala na mednarodnem trgu januarja 2026, bi verjetno plačala več. Torej državljani s prispevki za dolgotrajno oskrbo, ki je ne dobimo, dejansko “subvencionirajo” proračun. Tisti, ki danes čakajo na pomoč na domu ali prosto posteljo v domu starejših pa od 184.000 evrov obresti, ki jih bosta ZZZS in MF obračunala čez 21 dni, ne bodo imeli veliko koristi. Le škodo.

Iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje so v celoti odgovorili tako:

“Spoštovani g. Jančič,

zahvaljujemo se vam za vaše vprašanje in vas obveščamo, da je bil v Sloveniji leta 2002 s ciljem učinkovitejšega upravljanja vseh javnih sredstev vzpostavljen sistem enotnega zakladniškega računa (EZR), ki omogoča, da se prosta denarna sredstva vseh subjektov javnega sektorja združujejo na enem računu pri centralni banki. Več o tem si lahko preberete na spletni strani Upravljanje denarnih sredstev enotnega zakladniškega računa države | GOV.SI

Na tej podlagi oz. skladno z veljavnimi predpisi, ki velja za ZZZS (Zakon o javnih financah, Odredba o vzpostavitvi sistemov enotnega zakladniškega računa, Pravilnik o poslovanju sistema EZR države oziroma občine, Zakon o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike), ZZZS že od leta 2002 skladno z načeli varnosti, likvidnosti in donosnosti polaga vloge presežkov oziroma prosta denarna sredstva le v sistem enotnega zakladniškega računa države, ki ga upravlja Ministrstvo za finance.

Kot smo pojasnili tudi na zadnji novinarski konferenci, je ZZZS v delu obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo leto 2025 zaključil s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 143 milijonov evrov, kar je posledica počasnejšega zagotavljanja pogojev zunanjih deležnikov za izvajanje pravic iz naslova dolgotrajne oskrbe in z zakonom določene postopne dinamike uveljavljanja pravic. Izkazan presežek pomeni povečanje sredstev na računu ZZZS in povečuje lastne vire ZZZS, kar pomeni, da bo presežek namenjen le financiranju dolgotrajne oskrbe v naslednjih letih. Sredstva zbrana s prispevki za dolgotrajno oskrbo se namreč zbirajo strogo namensko, na posebnem, ločenem računu ZZZS (za dolgotrajno oskrbo) in se lahko porabijo le za dolgotrajno oskrbo oz. za obveznosti ZZZS, kot izhaja iz Zakona o dolgotrajni oskrbi. Večina teh prispevkov je s strani zaposlenih in samozaposlenih oz. njihovih delodajalcev vplačanih na poseben račun ZZZS do 18. v mesecu, zato ZZZS v tem obdobju do 18. v mesecu praviloma razpolaga z večjim obsegom presežnih prostih denarnih sredstev.  

ZZZS je tako 16.1.2026 prosta denarna sredstva dolgotrajne oskrbe naložil kot vezano vlogo v okviru sistema enotnega zakladniškega računa (EZR) države v višini 90 milijonov evrov z ročnostjo 21 dni po obrestni meri 1,94 %, za kar znašajo obresti 101.850 evrov. Navedene obresti predstavljajo dodaten prihodek ZZZS, namenjen financiranju dolgotrajne oskrbe. S sredstvi dolgotrajne oskrbe se upravlja v okviru sistema EZR države po predpisih in pravilih, ki veljajo za vsa javnofinančna sredstva v tem sistemu. Sredstva na podračunih v sistemu EZR države so obrestovana po vsakokrat veljavni obrestni meri za vpogledna sredstva. V kolikor se s sredstvi upravlja na način pologov vlog v sistemu EZR države, je priznana obrestna mera v odvisnosti od ročnosti vezave.

Poraba sredstev dolgotrajne oskrbe sledi zagotavljanju pogojev zunanjih deležnikov za izvajanje pravic iz naslova dolgotrajne oskrbe, ob zakonsko določenih začetkih uveljavljanja pravic. Poraba sredstev bo večja s pričetkom koriščenja pravic oskrbovancev, vključenih v institucionalno varstvo od 1. 12. 2025 dalje ter s pričetkom izdajanja odločb centrov za socialno delo za koriščenje ostalih storitev iz dolgotrajne oskrbe (oskrba na domu, oskrbovalec družinskega člana, dnevna dolgotrajna oskrba, e-oskrba, storitve za ohranjanje in krepitev zdravja).

Lepo vas pozdravljamo.

Damjan Kos, vodja
Sektor za informiranje in odnose z javnostmi
Direkcija
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije”

Iz ministrstva za finance pa so brez pravega podpisnika odgovorili tako:

• združitve sredstev javnega sektorja na enem računu, kar omogoča takojšen vpogled v vplačane javnofinančne prihodke in njihovo razpoložljivost, pri čemer javni subjekti še vedno samostojno odločajo o porabi sredstev s svojih proračunov;
• konsolidacije sredstev oziroma prenosov likvidnosti od javnih subjektov z likvidnostnimi presežki, k tistim z likvidnostnimi primanjkljaji; javni subjekti imajo možnost zadolževanja iz denarnih sredstev sistema EZR, tisti s presežki pa možnost nalaganja v sistemu EZR;
• zmanjšanja stroškov plačilnega prometa za plačilne transakcij znotraj javnega sektorja (v okviru Uprave za javna plačila);
• nalaganja na denarnem trgu; skladno s projekcijami denarnih tokov sistema EZR države se začasni presežki na EZR nalagajo na denarnem trgu, skladno z naložbeno politiko ministrstva za finance.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je imetnik podračuna »Dolgotrajna oskrba ZZZS«, je vključen v sistem EZR države in lahko denarna sredstva nalaga pri Upravljavcu sredstev sistema EZR države. Sredstva dolgotrajne oskrbe, ki jih ima ZZZS na dan 25.1.2026 naložena v obliki vezanih vlog, so:

• 90.000.000,00 EUR; z ročnostjo 21 dni in obrestno mero 1,94 %, za kar znašajo obresti 101.850,00 EUR. Sredstva bodo razvezana dne 6.2.2026;
• 50.000.000,00 EUR; z ročnostjo 31 dni in obrestno mero 1,91 %, za kar znašajo obresti 82.236,11 EUR. Sredstva bodo razvezana dne 30.1.2026.

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:

Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.