Boštjančič v proračunu išče božičnico javnemu sektorju, ki je tam ni

Last Updated on: 16th oktober 2025, 10:43 pop

“Vlada se je danes seznanila z besedilom predloga Zakona o izplačilu zimskega prejemka in ga bo posredovala v obravnavo Ekonomsko-socialnemu svetu.” To je včeraj sporočil urad za informiranje in komuniciranje. A besedila v resnici še ni, da bi se lahko začel pogovor s podjetniki in sindikalisti. V vladi ga še “usklajujejo”. Med drugim finančno ministrstvo Klemna Boštjančiča išče rešitev, kako zagotoviti denar za vse zaposlene v javnem sektorju, ker božičnice ali zimskega dodatka nikjer niso načrtovali. Dilema je, kako bo vlada iz proračuna poslala denar za ta dodatna plačila zdravstvu, sodstvu, RTV Slovenija in vsem drugim podsistemom “javnega sektorja”. To ne bo preprosto, ker več sto milijonov dodatnih stroškov za novo pravico v javnem sektorju za letos v državnih finančnih načrtih preprosto ni. Niso jih načrtovali. Niti za člane vlade.

Da besedila zakona še ni, je v Tarči, ki je ni vodila Erika Žnidaršič, priznal Igor Feketija iz ministrstva za delo. Tako:

Tarča je bila komična, ker tam ni bilo nikogar iz finančnega ministrstva, ki je v tudi v predvolilnem času odgovorno za javne finance, tam pa je bilo kup sindikalistov, ki bi veselo delili proračunski denar skupaj z ministrstvom za delo.

Iz vlade so včeraj v sporočilu za javnost to, da končnega besedila sploh še ni, ker se še usklajujejo, skrili, so pa sporočili, da uvajajo novo delovnopravno pravico, ki jo imenujejo zimski prejemek. Niti enkrat v sporočilu za javnost ne omenjajo besede božičnice. Vlada ima, kot sem že opozoril, težave s katoliškimi tradicijami države in poimenovanji, ki so s tem povezana, ker imajo v njej veliko besede precej radikalni levičarji.

Vlada tudi več tednov od premierove napovedi v parlamentu, da bo božičnica izplačana letos in da bo obvezna, še nima besedila zakona, da bi parlament lahko o tem sploh razpravljal. Ko bodo besedilo le imeli, se bodo najprej začeli pogovori s socialnimi partnerji. Doslej je minister za delo Luka Mesec na te pogovore hodili brez papirjev, kar je pri velikih vsotah povsem neresno ravnanje.

Da bi zakon veljal in bi prišlo do izplačil, ga mora na koncu potrditi državni zbor.

Vsebino, kaj nameravajo predlagati poslancem, so iz vlade včeraj predstavili tako:

“Predlog zakona uvaja novo delovnopravno pravico – pravico delavcev do zimskega prejemka – ter ureja davčno in prispevčno obravnavo tega prejemka. Namen uvedbe zimskega prejemka je zagotoviti, da bodo vsi zaposleni delavci prejeli dodatni prejemek v posameznem koledarskem letu, s čimer se spodbuja večje zadovoljstvo in motivacija zaposlenih.

Zimski prejemek se veže na status zaposlenega delavca, njegova višina pa je po predlogu določena v znesku polovice minimalne plače v Republiki Sloveniji, kar trenutno znaša 639 evrov bruto.

Prejemek se v prvem letu ne bo štel v dohodek, upoštevan pri uveljavljanju pravic po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, kar pomeni, da ne bo vplival na socialne transferje gospodinjstev.

Skrajni rok za izplačilo zimskega prejemka je določen najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega leta, torej najkasneje do 18.12.2025.

Če je plačilni dan dela prost dan, mora biti izplačilo izvedeno najkasneje prvi naslednji delovni dan.

Vlada je pri pripravi predloga upoštevala pripombe delodajalcev, ki so opozarjali na težave z likvidnostjo podjetij. V primeru nelikvidnosti lahko po tem predlogu delodajalec izjemoma določi kasnejši rok izplačila, vendar ne pozneje kot do 31. marca naslednjega koledarskega leta. Enak način prilagoditve delodajalcev velja za izplačilo regresa.

Dodatno predlog zakona predvideva posebne izjeme v prvem letu veljavnosti ukrepa. Delodajalci bodo za leto 2025 pod določenimi pogoji lahko izplačali zimski prejemek v višini ene osmine minimalne plače.

Delodajalci, ki bodo imeli težave s tehnično prilagoditvijo na sistem izplačil zimskega prejemka, pa bodo izjemoma plačilo lahko izvedli najkasneje do 31.3 2025.

Delavcem, ki delajo s krajšim delovnim časom, se pravica do zimskega prejemka zagotovi v sorazmernem delu.

Predlog zakona določa oprostitev plačila davkov in prispevkov za socialno varnost do višine polovice minimalne plače.”