Predčasno glasovalo 1,36 odstotka vseh volivcev
Last Updated on: 10th maj 2025, 10:52 dop
Na predčasnih voliščih je v torek, sredo in četrtek na referendumu glasovalo 1,36 odstotka vseh volilnih upravičencev. To je sporočila državna volilna komisija. Vladni Svobodi in Levici je s sporočili, da se o njihovem zakonu o privilegijih za elito ne spodobi odločanje ljudi, uspelo vplivati, da je na predčasna volišča prišlo relativno malo volivcev pred referendumom. Prvi dan je prišlo glasovat 6.642 volivcev, drugi dan 9.171, tretji dan 7.279. To je malo v primerjavi z udeležbo na drugih referendumih in tudi volilnih odločanjih v zadnjem desetletju in nakazuje, da opoziciji ne bo preprosto doseči kvoruma, da bi bilo proti zakonu okoli 340.000 volivcev in bi vladnim strankam dodatni privilegiji za elito padli.
Grafika kaže tudi udeležbo na zadnjih referendumih, tudi na posvetovalnem o marihuani, evtanaziji in volilnem sistemu, ki pa je bil hkrati z evropskimi volitvami, kar je močno povišalo udeležbo. Primerjava je zaradi tega precej sporna. Posvetovalni referendumi tudi niso zavezujoči in so zaradi tega precej nepomembni.
Da ne bo dosežen kvorum, je največje upanje za vladajoče, da jim projekt dodatnih privilegijev za elite ne propade. 340.000 volivcev je na volišča težko pritegniti. Da bi znižali udeležbo, se vladajoči in številni mediji tudi na vso moč trudijo. Premier Golob je taktiko, kako bo ljudi prepričal o tem, da je zakon o izjemnih privilegijih njegove vlade dober, pojasnil tako: “Referendum je popolnoma nesmiseln, ker je v resnici sovražen do slovenske kulture, do slovenskega jezika in slovenskega naroda in zato ga bomo v Svobodi bojkotirali.”
Kako so vlade v preteklosti delile privilegije po zakonu iz leta 1974 kaže grafika, ki jo je pripravil portal N1, ki so mu iz ministrstva za kulturo poslali podatke po tem, ko jih niso Spletnemu časopisu. V tej grafiki manjkajo le podatki še za 106 športnikov in športnih funkcionarjev po letu 2017, od takrat tem že podeljujejo privilegije tudi po posebnem zakonu, ki je bil uzakonjen na predlog Petra Vilfana (ob njem so bili predlagatelji še DeSUS, SMC, SD, SAB in nepovezani Andrej Čuš). Vilfan je po njim sam tudi že dobil dodatek, ki mu zagotavlja najvišjo pokojnino, trenutno čez tri tisoč evrov neto. Podoben zakon o množični delitvi še kulturnikom, ki ga poskušajo uzakoniti poslanci Svobode, SD in Levice, je zdaj na zahtevo SDS, ker je zbrala 40.000 podpisov, na referendumu.
Kako finančno učinkuje poseben zakon, kažejo podatki o posledicah Vilfanovega zakona, za katerega so poslanci, ki so ga predlagali, trdili, da v prvih letih ne bo imel nobenih finančnih posledic. To tudi danes trdijo za najnovejšega za kulturnike. V obeh primerih gre lažno informiranje (fake news) oblasti.
Iz državne volilne komisije (DVK) so dogajanje tretji dan v številkah povzeli tako:
Po podatkih okrajnih volilnih komisij se je tretji dan predčasnega glasovanja (v četrtek, 8. maja 2025) zakonodajnega referenduma o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti udeležilo 7279 volivk in volivcev (oziroma 0,43 odstotka vseh volilnih upravičencev). V vseh treh dneh, ko je potekalo predčasno glasovanje, je glasovalo skupaj 23.102 volivcev (oz. 1,36 odstotka vseh volilnih upravičencev).
Za primerjavo:
Na posvetovalnih referendumih junija 2024 se je prvi dan predčasnega glasovanja udeležilo 18.769 volivk in volivcev (oziroma 1,2 odstotka vseh volilnih upravičencev), drugi dan 20.656 volivk in volivcev (oz. 1,3 odstotka volilnih upravičencev), zadnji dan 9.631 volivk in volivcev (oz. 1,2 odstotka volilnih upravičencev), vse tri dni skupaj pa 58.981 volivcev oz. 3,7 odstotka volilnih upravičencev. Končna volilna udeležba na posvetovalnih referendumih je bila 41,43-odstotna (na referendumu o evtanaziji je glasovalo 701.199 volivcev). Na zakonodajnem referendumu o noveli zakona o vladi novembra 2022 se je prvi dan predčasnega glasovanja udeležilo 15.202 volivcev (slabih 0,9 odstotka volilnih upravičencev), drugi dan 28.016 volivcev (1,65 odstotka volilnih upravičencev), zadnji dan 23.123 volivcev (1,36 odstotka volilnih upravičencev), vse tri dni skupaj pa 66.341 oz. 3,91 odstotka volilnih upravičencev. Končna volilna udeležba na omenjenem referendumu leta 2022 je bila 41,83-odstotna (skupaj je takrat glasovalo 708.701 volivk in volivcev). Na zakonodajnem referendumu o vodah julija 2021 je predčasno skupaj glasovalo 84.196 volivcev (4,96 odstotka volilnih upravičencev), in sicer prvi dan 24.707 (1,45 odstotka), drugi dan 30.113 (1,76 odstotka), zadnji dan pa 29.376 volivcev (1,75 odstotka). Končna udeležba na omenjenem referendumu je bila 46,46-odstotna (glasovalo je 789.192 volivcev).
Splošno glasovanje na zakonodajnem referendumu o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti bo v nedeljo, 11. maja, od 7. do 19. ure na 2978 rednih volišč in 88 voliščih za glasovanje izven okraja stalnega prebivališča (t. i. omnia volišča). Volivec za glasovanje potrebuje osebni dokument, s katerim lahko izkaže svojo identiteto. Obvestilo volivcu je informativne narave in pripomoček, da volilni odbor lahko hitreje poišče volivca v volilnem imeniku.
Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve je bilo na dan 25. 4. 2025 v Republiki Sloveniji 1.692.455 volilnih upravičencev. V splošnih volilnih imenikih je vpisanih 1.581.100 volilnih upravičencev s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. V posebnih volilnih imenikih pa je skupaj vpisanih 111.355 volilnih upravičencev s stalnim naslovom v tujini (izseljenci).
Udeležba na zakonodajnih referendumih zadnje desetletje je bila takšna:
Je pa k udeležbi na referendumu pozvala Svoboda Zorana Stevanovića, kar je nekoliko presenetljivo za levičarsko stranko, ki zavrača sodelovanje s SDS in Janezom Janšo, SDS je dosegla referendum, ko je zbrala 40.000 podpisi. S takšnim sporočilom Resni.ca poziva na referendum:
“Referendum bo. Odločajmo se po vesti.
V nedeljo, 11. 5. 2025, bo v Sloveniji potekal referendum. V stranki Resni.ca ob tem poudarjamo: ne glede na to, ali se nam zdi, da gre za še eno predstavo navideznega boja med t. i. levico in desnico – referendum bo izveden, z udeležbo ali brez nje. Zato pozivamo vse državljane, naj izziv demokracije sprejmejo in glasujejo po svoji vesti.
Referendumi so eno najmočnejših orodij neposredne demokracije. V stranki Resni.ca jih podpiramo, saj menimo, da mora oblast izhajati iz ljudstva in ne iz političnih elit, ki se zbudijo le vsaka štiri leta – pred volitvami. Prav zato se nam zdi pozivanje k bojkotu referenduma, ki bo izveden in bo davkoplačevalce stal enako, popolnoma nesprejemljivo.
Kjer oblast noče slišati ljudi, tam ljudje morajo še glasneje spregovoriti.
Namesto da bi predstavniki oblasti referendum izkoristili in ljudem ponudili priložnost, da se izrečejo tudi o drugih ključnih vprašanjih – na primer o obveznem RTV prispevku, znižanju davkov in trošarin ali celo o financiranju tujih vojn – so ga skušali utišati.
To je nevarna praksa, ki kaže na strah pred voljo ljudstva.
Zato v stranki Resni.ca ne pozivamo h glasovanju ZA ali PROTI, temveč pozivamo k nečemu pomembnejšemu – k aktivni udeležbi in odgovornemu odločanju po svoji vesti. To ni poziv za ali proti neki stranki, to je poziv k soodločanju o prihodnosti, ki je tudi tvoja.
Samo kdor se zanima za politiko, lahko politiko tudi spremeni.”
Discover more from Spletni časopis
Subscribe to get the latest posts sent to your email.
Related Posts
About The Author
Peter
Novinar in urednik od leta 1991. 15 let na Večeru, deset let odgovorni urednik in komentator na Delu, dve leti in pol odgovorni urednik portala Siol.net. Leta 2017 sem ustanovil Spletni časopis, da bi lahko še delal kot novinar. Poklic je v Sloveniji, če ga opravljaš resno, nevaren. Ob menjavah lastnikov medijev in političnih oblasti novinarji pogosto izgubimo možnost pisati in zaposlitev. Doslej se mi je to zgodilo dvakrat. Če imaš svoj medij, te povsem utišati ne morejo.
Komentarji (1)
Disqus Comments (4)