Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

So Ruse ukinili mimo vlade, ki je dala pol milijona evrov? In zakaj molk medijev?

Last Updated on: 18th oktober 2024, 09:44 pop

“Univerza na Primorskem je ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije 21. 3. 2023 obvestila, da na podlagi sklepa Upravnega odbora Univerze na Primorskem izstopa kot soustanoviteljica zavoda Podružnica Moskovske državne univerze M. V. Lomonosova v Kopru. Za več informacij se, prosimo, obrnite na Univerzo na Primorskem.” Tako so mi iz vlade odgovorili na vprašanje, kdo je odločil in kakšen je bil razlog, da bo država zaprla podružnico Moskovske državne univerze v Kopru, katere nastanek je bil posledica medvladnih dogovorov, tudi podpisa sporazuma zunanjega ministra Karla Erjavca (takrat DeSUS) v Moskvi, leta 2017 pa je vlada Mira Cerarja, katere zunanji minister je bil Erjavec, za otvoritev podružnice ruske državne ustanove tudi namenila pol milijona evrov proračunskega denarja.

Po tem odzivu vlade, naj vprašam v Koper, bi lahko sklepali, da so podružnico Moskovske univerze v Kopru zaprli mimo naše vlade, ki se je o delovanje dogovorila z oblastmi v Moskvi in ga tudi sofinancirala.

Informacije o zapiranju podružnice moskovske državne univerze so objavili ruski mediji, ki so opozorili, da to ni njihova odločitev. V slovenskih medijih, ki so obsežno poročali o odprtju v času vlade mira Cerarja kot o velikem uspehu, pa je o tem preobratu nenavaden molk.

Zakaj v naših največjih medijih ni veliko o tem, kaže tudi nagla cenzura povezave na ta članek na spletnem omrežju Facebook, češ da bi naj kršil njihove standarde, da bi naj šlo za zavajanje in podobno.

Naša vlada je podružnico moskovske univerze v Kopru odpirala po tem, ko je Rusija že okupirala Krim in so ji zaradi tega v številnih evropskih državah zapirali vrata, pri nas pa so se takrat vrstili obiski najvišji predstavnikov Rusije, prišel je Vladimir Putin, večkrat zunanji minister Sergej Lavrov, vrh sodstva…

Vladimir Putin pri Ruski kapelici leta 2016. ob njem Karl Erjavec, ki bi se rad vrnil v vrhunsko politiko, za njima bivši predsednik Danilo Türk.

Kako uslužna do Rusije je bila takrat državna politika, je nakazal tudi naslov v Delu ob odpiranju podružnice ruske univerze v Kopru, ko smo nas uvrstili ob Kitajsko in ob tradicionalnega zaveznika Rusije Iran, ki je preko naše države v času vlade Boruta Pahorja (SD) dalj časa tihotapil velikanske vsote za svojo obveščevalno in teroristično mrežo na Zahodu:

Tihotapljenje so po dobrem letu, ko se je preveč razvedelo, iz NLB preselili na banke v Moskvi.

Na praktično vseh obiskih najvišjih funkcionarjev Rusije v Sloveniji, pa tudi na obiskih naših premierov v Moskvi, zadnji je bil tam tik pred odstopom Marjan Šarec, je bil ali pa se je vsaj pojavil ljubljanski župan Zoran Janković, ki velja za sivo eminenco današnje vlade. Janković je takrat dobil tudi odlikovanje Vladimirja Putina, ki ga ni vrnil niti po poskusu tega diktatorja leta 2022, da bi vojaško okupiral celotno sosednjo Ukrajino. Za še bolj proruskega od Jankovića je veljal Erjavec, ki je bil leta 2021 skupni kandidat koalicije strank Kul za mandatarja, s katerim so poskušale stranke SD, Levica, SAB, LMŠ in prestopniki iz SMC neuspešno zrušiti vlado Janeza Janše. A je Erjavec propadel, ker ga niso podprli iz njegove lastne stranke DeSUS.

V teh dneh se Erjavec pojavlja kot ustanovitelj nove stranke, ki jih nastaja veliko. Ob njem jo dela še Anže Logar, pa tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Inflacija novih strank nakazuje, da ni mogoče izključiti možnosti predčasnih volitev, ker bi sicer “novi obrazi” še čakali. Prehitro je nevarno ustanoviti najnovejšo stranko, ker se je lahko ljudje hitro tudi naveličajo.

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (0)

Disqus Comments (2)

https-spletnicasopis-eu