MF: Boštjančič ni najhujši grešni kozel, največji je bil Čufer

Last Updated on: 4th september 2024, 03:49 pop

Pri denarju za nakup sanjske stavbe je šlo za nepredviden namen in ravnali smo pravilno, so se iz finančnega ministrstva odzvali na ugotovitve revizorjev računskega sodišča, da so kršili zakon, ker so iz državnih rezervacij plačali nakup stavbe, ki bi ga lahko (in morali) načrtovati v državnem proračunu. Pa ga niso. Ministrstvo je objavilo preglednico po preteklih pregledih računskega sodišča, ki je že velikokrat ugotovilo takšno sporno ravnanje oblasti, da so denar iz državnih rezerv in rezervacij tratili za povsem napačne namene. Pregled kaže, da sedanji finančni minister Klemen Boštjančič še ni najhujši grešni kozel in da so ministri v preteklosti še veliko bolj tratili denar iz rezervacij za stvari, ki bi jih lahko in morali načrtovati, a jih niso. Da revizorji že desetletja opozarjajo na napačno ravnanje, je znano. Spisek, ki kaže neracionalno poslovanje, katerega posledica so lahko takšne katastrofe kot je nakup stavbe za sodstvo, ki je sodstvo noče, ki so ga objavili na finančnem ministrstvu, je takšen:

Celotno sporočilo finančnega ministrstva, da so ravnali pravilno, pa je takšno:

“Ministrstvo za finance je prejelo končno revizijsko poročilo Računskega sodišča in vztraja pri pojasnilu, da je pri razporeditvi sredstev iz naslova proračunske rezervacije za nakup stavbe na Litijski, ki ga je izvedlo Ministrstvo za pravosodje, šlo za nepredviden namen.

Pregled dosedanjih Revizijskih poročil Računskega sodišča jasno kaže, da se ocene ministrstva za finance in Računskega sodišča o tem, kaj je nepredviden namen, praviloma razhajajo. Gre za presoji dveh organov, ki opravljata različni nalogi. Ministrstvo za finance je zavezano zagotavljanju izpolnjevanja vsakokratnih potreb državljanov, državnih organov ter institucij in svoje vsakokratne odločitve oblikuje  v skladu z realnimi proračunskimi zmožnostmi in predlogi posameznih resorjev.

Na ministrstvu smo opravili pregled revizij Računskega sodišča za zadnjih 14 let in ugotovili, kaj vse je Ministrstvo za finance v preteklosti prepoznalo kot nepredviden namen in kje mu je Računsko sodišče pri tem oporekalo. Tovrstno neskladje je bilo ugotovljeno za odločitve vseh dosedanjih vlad v tem obdobju.”

Na očitke, da so kršili zakon in ravnali neracionalno z javnim denarjem, so se odzvali tudi iz ministrstva za digitalno preobrazbo. Tako:

“Včeraj je Ministrstvo za digitalno preobrazbo od Računskega sodišča Republike Slovenije prejelo končno revizijsko poročilo Predloga zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2023.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo pojasnjuje, da je Računsko sodišče RS spremenilo že sam Osnutek revizijskega poročila po prejemu pojasnil in pripomb ministrstva ter nato delno upoštevalo tudi ugovor ministrstva in Vlade RS na predlog revizijskega poročila. Na ministrstvu smo storili vse, kar je bilo v naši moči, da smo pravočasno pripravili osnutek Uredbe o upravljanju mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme ter izvedli in sprejeli zakonodajne spremembe, ki so omogočile izvajanje tega ključnega mehanizma za spodbujanje digitalne vključenosti najbolj ranljivih skupin.  

Ministrstvo za digitalno preobrazbo na podlagi revizijskega poročila ni prejelo zahteve za predložitev odzivnega poročila, prav tako Računsko sodišče RS ni podalo nobenih priporočil.”