Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Šarec Banki Slovenije zaračunava milijardo grehov vlade Jankovićeve PS

(Last Updated On: 24/09/2019)

Kako opeharjenim lastnikom omogočiti sodne spore za slabo milijardo evrov zaplenjenih obveznic in delnic bank, bo danes razpravljal in glasoval državni zbor. Banke je z milijardnimi tujimi posojili in zaplembo premoženja ljudem “reševala” domača trojka premierke Alenke Bratušek (takrat PS), finančnega ministra Uroša Čuferja in guvernerja banke Boštjana Jazbeca.

Najprej reševanje brez razloga, potem še odškodnine

V nekakšen kontroliran stečaj so takrat najprej z velikansko finančno injekcijo reševali zasebni Factor in Probanko, ki za državo nista bila pomembni, sta pa bili pomemben vir denarja za del politične elite. To reševanje bo zdaj omogočalo, da bodo tajkuni, ki so zakrivili propad obeh bank, lahko poskusili dobiti še odškodnine.

Koalicije Pozitivne Slovenije, za katero je vodila vlado Alenka Bratušek, je po popolnem podržavljanju z zaplembo premoženja domačih delničarjev in obvezničarjev večino največjih bank pozneje prodala tujcem. Del luknje bank, ki jih je reševala “Bratuškova”, pa je, denimo s 150 milijonskim projektom Zorana Jankovića Stožice, v bankah prej skopala ista politika.

Največ, po uro razprav, so za danes napovedali iz SDS Janeza Janše in SMC Zdravka Počivalška. Vlada, ki sodne postopke in odškodnine predlaga, si je rezervirala 40 minut.

BS kot socialna ustanova

Zakon, ki omogoča sodne spore in odškodnine, vlada Marjana Šarca ni predlagala, ker bi si to želeli. Zahteva to ustavno sodišče, ki je že pred leti presodilo, da lastniki delnic in obveznic bank niso imeli resne možnosti sodnega varstva, ko jim je oblast zaplenila milijardo evrov premoženja med sanacijo bank. Podatke za spore jim je oblast, med drugim, namerno prikrivala.

Rok šestih mesecev, v katerem bi morali poslanci po sodbi ustavnega sodišča krivico iz časov vlade Alenke Bratušek odpraviti in zagotoviti možnost sodnega varstvo prizadetim, je iztekel že pred leti v času vlade Mira Cerarja.

V več kot letu neustavnosti doslej ni odpravila niti vlada in koalicija Marjana Šarca. In ni gotovo, ali jim bo uspelo tokrat. Pričakovati je še velike zaplete, tudi zaradi tega, ker pravniki opozarjajo, da so rešitve očitno neustavne, opozicija pa je zaradi tega v odboru za finance obstruirala dogajanje.

Podatki, koliko denarja v delnicah in različnih obveznicah, je bilo zaplenjeno v državi, ki jih je objavila vlada, so takšni:

Morebitne odškodnine po sodnih sporih bo, to je predlagala vlada, vztrajala pa pri tem tudi koalicija vladnih strank, poravnala Banka Slovenije, ki temu skupaj z Evropsko centralno banko ostro nasprotuje, ker centralna banka ne sme financirati nalog države in tudi, ker vsota možnih odškodnin presega rezerve, ki jih ima Banka Slovenije, ki znašajo 908.827.000 evrov.

Po tem opozorilu Banke Slovenije in ECB so koalicijski poslanci v zakon dodali še dodatno obveznost za Banko Slovenije, ki bo socialno šibkim morala izplačala pavšalna nadomestila brez sodnih sporov za odvzete obveznice. Ta socialna nadomestila je v predlog zakona v odboru za finance spravila SAB Alenke Bratušek.

V odboru, v katerem je 19 poslancev, sta bila za to socialno ugodnost dva poslanca, eden pa proti. To je večina. Socialno vlogo centralne banke, ki jo s tem uzakonjajo, so iz SAB pojasnili tako:

“Pavšalno nadomestilo ne pomeni priznanja terjatve po temelju, to je nepravilno izrečenem ukrepu izbrisa podrejenih obveznosti, ampak predstavlja socialni korektiv za fizične vlagatelje, ki so kupili dolžniške vrednostne papirje drugega in tretjega reda in se jim je zaradi izbrisa poslabšal socialni položaj.”

Če bo to potrdil še državni zbor, kjer bo danes druga, to je najpomembnejša razpravo in odločanje o zakonu, bodo socialna povračila lahko zahtevali lastniki podržavljenih obveznic, ki v letu 2013 niso zaslužili 18.278 evrov. Toliko je bila takrat povprečna plača. Banka Slovenije jim bo morala izplačati 80 odstotkov vrednosti obveznic ob nakupu. Vlagatelju za  posamezne obveznice največ 20.000 evrov.

Za denar, ki ga bodo dobili, se bo “socialno šibki” moral odpovedati sodnim sporom in obrestim, privarčevali bodo pri stroških pravdanj.

Ni pa nujno, da bodo poslanci takoj odločali še v zadnjem, tretjem, branju.  

Za delničarji NKBM ni “sociale”

“Socialnih” nadomestil ne bo za delnice, denimo NKBM, kjer je oblast prizadela največ ljudi, izbrisala je premoženje kar 96.769 delničarjem. Ko gre za delnice sledijo NLB s 1.992 in Abanka s 1.058 izbrisanimi.

Pri obveznicah je na vrhu NLB s 949, več kot sto prizadetih pa je bilo še v Probanki, Factor Banki in Banki Celje.

Kot je pred časom opozoril predsednik odbora za finance Robert Polnar (DeSUS) je bilo 50 največjih vlagateljev ob podržavljenju ob 97,4 odstotka od 963 milijonov evrov obveznic in delnic, 101.255 vlagateljev pa ob 2,6 odstotka vrednosti. 

V predlogu zakona, ki je danes pred poslanci je tudi določba, da bodo sodišča v delu, ko bodo za premoženje večje vrednosti sproženi odškodninski spori, objavila podatke o posameznikih in pravnih osebah, ki zahtevajo odškodnine.

Pri tem je pričakovati še spopad, da bi se največji “dobitniki”, zelo verjetno gre za pravne osebe, lahko skrili.


Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2019 Peter Jančič Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa v letu 2019 deloma sofinancira ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov.
image_pdfimage_print
(Visited 3.896 times, 1 visits today)

Komentarji (0)

Disqus Comments (4)

https-spletnicasopis-eu