Sodnica Ružičeva ne bo reševala grehov Bratuškove

Last Updated on: 22nd december 2022, 03:30 pop

Gospodarski oddelek mariborskega sodišča ne bo zmogel sto tisoč sporov razlaščenih bivših lastnikov kakšnih 624 milijonov obveznic bank, je opozorila zakonodajno pravna služba državnega zbora ob zakonu, o katerem danes razpravlja odbor za finance. Vlada predlaga, da bi vse te spore reševali v Mariboru Parlament pa namerava do počitnic zagotoviti možnost sodnih postopkov in odškodnin za tiste, ki jim je vlada Alenke Bratušek s pomočjo poslancev PS, DL, SD in DeSUS zaplenila premoženje v podrejenih obveznicah in podobnih inštrumentih bank in jim onemogočila resno sodno varstvo.

Napad partnerja na sodstvo samo

Pravniki v parlamentu niti niso upoštevali, da sodnica na gospodarskem oddelku v Mariboru Danijela Ružič nekaj časa zanesljivo ne bo pomagala pri razpletanju težav. Mediji poročajo, da je hudo poškodovana, državni vrh pa je najprej razglasil, da je šlo za napad na sodstvo samo in po tihem za vse skupaj obtožil opozicijske kritike dela sodišč, policija pa je zdaj ovadila partnerja sodnice Andreja Horvata, ki mu pa niso odvzeli prostosti. Da bi šlo za napad na sodstvo, zdaj naše oblasti ne govorijo več veliko.

V Mariboru bi zaradi preobremenjenosti lahko bil problem, je med vrsticami že pred časom, a precej manj natančno, opozoril tudi sodni svet. Tako:

Pravna služba je v izjemno obsežnem pravnem mnenju, kar 26. strani obsega, opozorila tudi, da bo Banka Slovenije, ki jo namerava koalicija določiti za toženo stranko, ki bi morala plačati tudi odškodnine, težko že odgovorila na sto tisoč tožb v kratkih rokih, ki jih določa zakon.

Problem izvira iz časov, ko je vlada Alenka Bratušek z nalivanjem v ZDA in drugod sposojenega denarja v banke “reševala” državo pred nevarnostjo pomoči iz EU. Takrat so z leve opozarjali, da bi iz EU lahko prišla trojka in potem stvari ne bi več reševali sami. Danes pa, tako se zdi, ti reševalci države trdijo, da je za vse njihove napake v sanaciji bank kriva Evropa, pred katero so nekoč pred bankrotom v nekak kontrolira stečaj reševali banke v lasti levih tajkunov (Probanko in Factor banko), pozneje pa še državne banke in posle.

Za razlastitve podrejencev se je oblast odločila z oceno, da so bile vse banke povsem bankrotirane in ničvredne. A večina teh bank še veselo deluje, oblast pa jih je medtem razprodala tujcem.

Zakon, ki bo omogočil sodne spore in odškodnine, je predlagala vlada, ker je ustavno sodišče pred tremi leti presodili, da je bil odvzem premoženja “podrejencem” brez možnosti sodnega varstva kršitev ustave, ki ljudem daje pravico, da se lahko tudi pred dejanji političnih oblasti zaščitijo na sodišču. Sodniki so zahtevali, da mora DZ odpraviti kršitev, ki jo je zagrešila koalicija PS, DL, SD in DeSUS v pol leta.

A v času vlade Mira Cerarja, koalicija SMC, DeSUS in SD ni naredila nič. Vlada Marjana Šarca, ki združuje stranke, ki so neustavnost zagrešile in tiste, ki niso pravočasno odpravile kršitve ustave, pa predlaga, da bi podrejenci za napako v zakonu zdaj za odškodnine tožili Banko Slovenije, ki je izdajala odločbe o popolnem podržavljenju, česar z Evrope niso zahtevali.

Bo pol milijarde ali milijarda?

Evropska centralna banka predlogu, da bi odškodnine poplačala Banka Slovenije, nasprotuje, drugače pa je ocenila tudi finančno tveganje. Po mnenju naše vlade bo popravljanje krivic stalo največ 624 milijonov. Tako pa o istem pravi Evropska banka: “Skupna vrednost kvalificiranih obveznosti, ki so prenehale z odločbami BS o izrednih ukrepih, je 963.197.454 evrov. Rezerve BS pa po zadnjem poročilu znašajo 963.197.454 evrov. V najslabšem primeru bi lahko BS izgubila velik obseg rezerv.”

Upoštevati velja, da oškodovanim pripadajo tudi obresti in povrnitev stroškov sodnih postopkov, če uspejo.

Naše oblasti so izbrale najbolj drastično pot v EU, ko gre za pravice delničarjev in imetnikov obveznic v Evropi: popoln odvzem premoženja vsem brez možnosti sodnega varstva. Česa takega ni bilo opaziti nikjer drugje v EU. Ob denar so bili navadni ljudje, ki so jim obveznice kot varno naložbo prodajali na bančnih okencih, finančni investitorji in podjetja.

Celotno mnenje pravne službe, kje vse bi lahko bile težave z vladnim predlogom reševanja problema podržavljenega premoženja v bankah, lahko preberete tukaj: