Venezuela: Vlada le odrekla podporo Maduri

Last Updated on: 17th februar 2019, 02:03 pop

Vlada je danes le prepoznala predsednika Nacionalne skupščine Venezuele Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele, da bi dosegli razpis predsedniških volitev. S tem je vlada odrekla podporo Nicolásu Maduri, ki je bil za predsednika Venezuele izvoljen na volitvah, ki niso bile izvedene demokratično in pošteno. Odločanje o predlogu zunanjega ministra Mira Cerarja, da bi to storili že prej, so prejšnji teden preložili. Guaidoja priznavamo kot zastopnika države, da se v čim krajšem času razpiše svobodne, demokratične in legitimne volitve, so sporočili iz vlade, ki bo s to odločitvijo seznanila tudi državni zbor. Pomisleke so na seji vlade imeli le iz SD Dejana Židana, kjer so menili, da bi moral najprej razpravljati odbor za zunanjo politiko državnega zbora, ki ga vodi Matjaž Nemec (SD). Še bolj kritični kot v SD so v opozicijski Levici Luke Meseca, kjer odločno podpirajo Madura. Podprli so Madura, sicer ne tako naravnost kot Levica, pred tednom tudi iz Zveze borcev Tita Turnška, ki ni brez povezav s SD.

Cerar: Obžalujem mencanje

Cerar je danes ponovil, da obžaluje, da je kriza v Venezueli postala predmet notranje političnih obračunavanj. Slovenija se je z današnjo odločitvijo, je povzel, pridružila 23 članicam Evropske unije, ki so to že storile. “Devetnajst članic Evropske unije je takšno odločitev sprejelo v enem dnevu, Slovenija pa se je s tem vprašanjem ukvarjala dva tedna. O takih stvareh ne smemo mencati, ker s tem pod vprašaj postavljamo kredibilnost o naši sposobnosti odločanja o tako pomembni zunanjepolitični temi.”

Iz vlade so o dogajanju v Venezueli sporočili, da so maja 2018 v Venezueli bile predsedniške volitve, ki jih je Svet za zunanje zadeve EU označil za nesvobodne in nepoštene ter brez potrebne verodostojnosti. Ob zanikanju legitimnosti volitev ter s tem nelegitimnosti Madurove izvolitve in nelegitimnosti imenovanja Delcy Rodriguez za podpredsednico države, se je predsednik Nacionalne skupščine Juan Guaido 23. januarja 2019 razglasil za začasnega predsednika Venezuele. To je storil na podlagi 233. člena ustave, iz katerega izhaja linija nasledstva na najvišjem položaju v državi (predsednik države, podpredsednik države, predsednik Nacionalne skupščine). Guaidoja so za začasnega predsednika kmalu priznale Združene države Amerike, Kanada, Avstralija, Brazilija, Argentina, Kolumbija, Čile ter številne druge države Latinske Amerike.

Cerar je opozoril, da je Evropska unija z izjavo visoke predstavnice 26. januarja 2019 ponovno pozvala k sklicu svobodnih, transparentnih in verodostojnih predsedniških volitev v Venezueli ter napovedala, da bo v odsotnosti najave organizacije novih volitev z ustreznimi zagotovili v naslednjih dneh sprejela nadaljnje korake, vključno v zvezi s priznanjem vodstva države v skladu z 233. členom venezuelske ustave. Ker v Venezueli v predvidenem roku ni prišlo do premika v volilnem procesu, Slovenija zdaj prepoznava predsednika Nacionalne skupščine Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele, z namenom izvedbe svobodnih, poštenih in demokratičnih predsedniških volitev.

Venezuela se v zadnjem desetletju sooča z globoko politično, gospodarsko in človekoljubno krizo, je opozoril Cerar. Pod pragom revščine živi tri četrtine prebivalstva. V zadnjih petih letih je državo zapustilo več kot dva milijona oseb, kar predstavlja enega največjih eksodusov prebivalstva v novejši zgodovini Latinske Amerike. Zaskrbljujoče je tudi stanje človekovih pravic, na kar že vrsto let opozarjajo Združeni narodi in druge mednarodne organizacije, je opozoril.