Vlada proti nižanju DDV na predkrizno raven

Vlada nasprotuje znižanju stopenj davka na dodano vrednosti (DDV) na raven pred krizo, ker bi bilo v proračunu manj denarja. O predlogu SDS Janeza Janše, da bi znižali DDV, bo v četrtek na izredni seji razpravljal državni zbor. Poslanci SDS so znižanje davčnih stopenj predlagali, ker je bilo leta 2013 povečanje davkov zaradi krize uzakonjeno le kot začasni ukrep, veljati bi moralo do leta 2015. Splošno stopnjo so takrat povišali iz 20 na 22 odstotkov, znižano pa iz 8,5 na 9,5 odstotka.

SDS: To je socialno krivično

A koalicija, ki je državi vladala v času vlade Mira Cerarja (SMC), je veljavnost teh višjih stopenj podaljšala za nedoločen čas. V SDS menijo, da je bila odločitev koalicije SMC, DeSUS in SD nepotrebna in socialno krivična, ker je to davek, ki najbolj prizadene tiste, ki imajo najmanj. Glede na gospodarsko rast in povišanje prihodkov proračuna, letos je načrtovanih 1,2 milijarde več prihodkov kot leta 2014, bi bilo pravično, da se razbremeni državljane, ki davek plačujejo z vsakim nakupom blaga ali storitve, menijo v SDS, ki predlaga, da bi uvedli še dodatno znižano stopnjo. V primerjavi z drugimi državami članicami EU ima Slovenija visoko obremenitev potrošnikov z DDV tudi zato, ker nima dveh znižanih stopenj DDV, kot ju imajo številne druge države članice EU, poleg tega nima super znižane stopnje DDV, kot jo imajo Irska, Španija, Francija, Italija in Luksemburg, ocenjujejo v največji opozicijski stranki.

Vlada: to bi bilo slabo za proračun

Vlada zamisli SDS zavrača, ker bi znižanje stopenj DDV zmanjšalo prihodke državnega proračuna in ogrozilo stabilnost javnih financ. “Znižanje stopenj DDV na raven, kot so bile uveljavljene pred julijem 2013, brez hkratne nadomestitve tega izpada z ukrepi na prihodkovni ali odhodkovni strani proračuna ni mogoče,” trdi vlada, ki opozarja, da so leta 2017 prihodki državnega proračuna iz naslova DDV dosegli približno 3,5 milijarde evrov, za leto 2019 pa ocenjujejo, da bodo okoli 3,8 milijarde evrov. Vlada meni, da bi bili prihodki, če bi obveljali nižji stopnji, ki ju predlaga SDS manjši za okoli 330 milijonov evrov. Učinek predvideva, da bi znižanje DDV stopenj pri polovici blaga in storitev pomenilo nižje drobnoprodajne cene, pri polovici pa se drobnoprodajne cene ne bi spremenile, ampak bi se na račun tega zvišala marža dobaviteljev, trgovcev in ponudnikov storitev.   O uvedbi še dodatne nižje stopnje DDV za posamezna živila (za kruh, moko za proizvodnjo kruha, sir, jajca, sadje in zelenjavo), vlada opozarja, da bi pomenila odstopanje od uveljavljenega sistema DDV v Sloveniji, v skladu s katerim je vsa hrana obdavčena z enotno nižjo, 9,5-odstotno stopnjo DDV, kar bi povzročilo povečanje administrativnih obremenitev gospodarskih subjektov, dobaviteljev raznovrstnih živil, povezanih z dodatnim razmejevanjem živil, obdavčenih s posamezno stopnjo DDV.

Je obdavčitev visoka ali ni?

Na trditev, da je DDV pri nas visok v primerjavi z drugimi državami EU pa je vlada odgovorila, da mednarodne primerjave obremenitve z davki in prispevki po podatkih Evropske komisije kažejo, da je Slovenija pod povprečjem EU. Ta je znašala za leto 2016 38,9 % BDP, kar je za 2,3 odstotne točke višje kot je v Sloveniji, kjer je znašala 36,6 %. Vlada je zapisala še: “Vendar pa je iz podatkov o ekonomski strukturi davkov in prispevkov (davki na delo, davki na potrošnjo, davki na kapital in davki na premoženje) razvidno, da ekonomska struktura davkov ni najugodnejša, saj odstopa od povprečja evropskih držav zaradi nadpovprečne obremenitve dela s prispevki za socialno varnost in potrošnje ter podpovprečne obremenitve kapitala in premoženja. Ravno slednje pa je pomembno tudi z vidika presojanja obremenitve, saj je treba gledati celovito in ne samo z  vidika enega davka ali ene skupine davkov.”

Celoten predlog SDS za znižanje DDV je takšen.

[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2018/10/cb7a05c3c1659f4b9a94.pdf”]

Vladni odgovor pa:

[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2018/10/ef5985e36071f37942e1.pdf”]