Kako je Šušteršiča onemogočil Klemenčič in koliko krivcev je v zaporih

Podobnih poročil ta komisija ni delala nikoli prej in nikoli pozneje. Po zakonu KPK tudi ni pristojna, da se ukvarja s šefi strank. Z državnimi funkcionarji bi se morala. Klemenčiču se je tako mudilo, da je spregledal celo, da imajo obtoženi v civiliziranih državah pravico do odgovora. Da je, ko je onemogočil pravico do odgovora, ravnal napak, so pozneje ugotovila sodišča.  Medijev ta groba kršitev temeljnih pravil ravnanj, ni nič zmotila.

Poročila KPK so sprožila padec vlade Janeza Janše, da ni mogla začeti velikanske sanacije bank in s tem premoženja največjih tajkunov. Onemogočila je KPK ob Janši tudi takrat predsednika PS  Zorana Jankovića in na vrh spravila Alenko Bratušek.

Cerar je danes pred preiskovalno komisijo potrdil, da mu je Alenka Bratušek takrat ponujala, da bi prevzel vodenje vlade, zagotavljala mu je, da ga bodo kot mandatarja podprle štiri stranke, ki združujejo 56 poslancev, a je ponudbo Cerar zavrnil. Ocenil je, da bi vlado težko vodil brez svoje stranke, skupine, ki bi ga podpirala in da mu ne bi uspelo vzpostaviti nujne avtoritete znotraj vlade. “Spoštljivo sem zavrnil,” je dejal Cerar.

Ob prvem zaslišanju, ki ga pa ni bilo, je Logar povzel, da je Šušteršič v preteklosti že prišel na pričanje, a potem, ker ob uri komisije ni bilo, odšel, čeprav je bil obveščen, da bo zamuda, ker se je posvet komisije pred tistim pričanjem zavlekel.  Pozneje je Šušteršič zaradi tega protestiral in zapisal tudi, da pričakuje ustrezno pojasnilo in opravičilo, ker komisije ni bilo na prvo zaslišanju ob dogovorjeni uri, da bi zaslišanje v drugo opravili “v medsebojnem spoštovanju in konstruktivno”. Danes je slabo uro pred pričetkom zaslišanja njegova soproga poslala opravičilo, da je službeno odsoten, je povzel Logar.

Neuradno pa je Šušteršič – kot je opozoril v pismu Spletnemu časopisu – že veliko prej sporočil, da ne more priti, pa tudi zadnjega dopisa ni poslala soproga, to je Logar iz dopisa narobe razumel.

Šušteršič je nekdanji šef Umarja (Urada vlade za makroekonomske analize in razvoj) in v drugi vladi Janeza Janše (SDS) finančni minister. Finančni minister je bil Šušteršič od 10. 2. 2012 do 31. 1. 2013, ko je vlada zaradi poročila KPK, ki ga je takrat vodil današnji pravosodni minister Goran Klemenčič, razpadla. Čeprav je DL ostala tudi v vladi Alenke Bratušek (ob PS, SD in Desusu) pa Šušteršič ni več vodil najpomembnejšega ministrstva. Šušteršič je v precej kritičnem položaju, ko se je država soočala z velikimi finančnimi težavami, pred tem pripravljal velike projekte sanacije bank s pomočjo slabe banke in drugačnega upravljanja državnega premoženja. V naslednji vladi Alenke Bratušek je položaj finančnega ministra prevzel Uroš Čufer.  Reševati je banke potem nenadoma začela vlada Alenke Bratušek, ki je Šušteršičevemu konceptu slabe banke prej ostro nasprotovala. Sanacijo je začela za dvema za državo povsem nepomembnima zasebnima bankama, ki pa sta bili zaradi lastnikov in povezanih podjetij pomembni za levico: Probanko in Factor banko. Ni ju reševala s pomočjo slabe banke. Kar takoj so jima dali denar. Vlada je decembra 2013 sprejela sklep, da bo Probanki zagotovila 300 milijonov, Factor banki pa 330 milijonov evrov »likvidnosti«.  To reševanje so poimenovali nadzorovana likvidacija, ki se je pri Factor banki končala tako, da je preostanek vlada Mira Cerarja integrirala v slabo banko.

Od desetih velikih bank v državi sta predstavljali kakšne štiri odstotke.  Če bi banki poslali v stečaj, bi morala država nekje najti 400 milijonov, za toliko od vlog je država namreč jamčila.  Pri Cerarju je Logar napovedal, da bo ga komisija spraševala tudi o konkretnih ukrepih in rezultatih vlade pri odkrivanju in kaznovanju odgovornih za drugo sanacijo bank težko kakšnih pet milijard, tudi denimo koliko odgovornih za ta polom je obsojenih in sedi v zaporih.  Logar je Cerarja spraševal denimo, kdo mu je priporočil bančnika Antona Žuniča, ki je podpisal milijonsko odpravnino Marjana Kramarja, zaposlen pa je bil tudi v propadli Factor banki, a premier ni navedel kakšnega imena, dejal je, da se je odločil sam, ker gre za dobrega finančnega strokovnjaka. O preiskovanju, kdo je kriv za milijardno škodo, je premier opozoril, da preiskav ne opravlja vlada in da je dobro, da poteka tudi parlamentarna preiskava, opozoril pa je, da tudi organi pregona delajo, ugotovljenih je bilo 251 sumov kaznivih dejanj za premoženjsko škodo nad milijardo evrov, v postopkih na tožilstvih je 177 bančnikov, eden teh primerov je tudi sodno že končan…