Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Kako je Šušteršiča onemogočil Klemenčič in koliko krivcev je v zaporih

(Last Updated On: 05/03/2018)
Najbolj odmeven dogodek dneva bi danes morala biti pričanja nekdanjega finančnega ministra Janeza Šušteršiča in predsednika vlade in SMC Mira Cerarja pred preiskovalno komisijo za polom državnih, pa tudi nekaj manjših (čisto zasebnih) bank, kot sta Probanka in Factor banka. A se je nekaj minut čez poldne, torej uro pred začetkom pričanja, Šušteršič nenadoma opravičil. Premier Cerar pa je pozneje ocenil, da je bila gotovo napaka zaveza Bruslju vlade Alenke Bratušek o privatizaciji NLB.

Šušteršič: Ni res, da je bilo zadnji trenutek

Opravičilo, da je Šušteršič službeno odsoten, je komisiji poslala soproga, je povedal predsednik komisije Anže Logar (SDS) in dodal, da bodo preverili, ali je bil Šušteršič res odsoten in ga v tem primeru znova vabili, sicer pa bo prisilno priveden. Je pa prihod potrdil premier Cerar. Na informacije iz komisije, da se je opravičil zadnji trenutek in da je to storila soproga, mi je Šušteršič poslal pojasnilo, da to ni res, ki ga objavljam v celoti:
“Da sem na službeni poti, sem komisiji sporočil že v četrtek z odgovorom po elektronski pošti, takoj ko sem po elektronski pošti prejel njihov dopis v zvezi z zaslišanjem. V petek popoldne, po zaključku delovnega dne v Prištini, sem jim potem po elektronski pošti poslal uradno oblikovan dopis, kjer sem tudi podrobneje pojasnil razloge za službeno pot in se opravičil. Ker v petek nisem imel možnosti skeniranja dokumentov, sem jim danes po elektronski pošti samo še dodatno dostavil sken potnega naloga (ob 11.25, ne nekaj minut čez dvanajsto). Sem bil pa vašega zapisa vseeno vesel, saj mi je povedal, kaj o meni širi komisija, na kakšen način mislijo spodbijati moje veljavno opravičili in utemeljevati nezakonito prisilno privedbo.”
Da so točne navedbe Šuštaršiča o hitrem sporočilu o službeni poti in napovedi, da ga ne bo, da pa je uradno dokumentacijo poslal danes, so potrdili tudi v komisiji, ko sem preverjal po tem odzivu.
Množici državnih in zasebnih bank je velikanske rdeče številke po padcu druge vlade Janeza Janše in razrešitvi Šuštaršiča  poravnala vlada Alenke Bratušek z razlago, da so preveliki, da bi lahko propadli. Projekt, kako se izviti iz težav, v katerih se je znašla z bankami država, je začel Šušteršič. A mu je možnost, da bi ga tudi izpeljal, onemogočila komisija za preprečevanje korupcije (KPK) z nenavadnimi poročili o premoženjskem stanju predsednikov političnih strank in stranke tedanje koalicije (DL, SLS), ki so zaradi teh poročil obupale nad vladanjem druge Janševe vlade.

Ko se v usodno dogajanje vmeša KPK

Anže Logar (SDS) Foto: DZ

Podobnih poročil ta komisija ni delala nikoli prej in nikoli pozneje. Po zakonu KPK tudi ni pristojna, da se ukvarja s šefi strank. Z državnimi funkcionarji bi se morala. Klemenčiču se je tako mudilo, da je spregledal celo, da imajo obtoženi v civiliziranih državah pravico do odgovora. Da je, ko je onemogočil pravico do odgovora, ravnal napak, so pozneje ugotovila sodišča.  Medijev ta groba kršitev temeljnih pravil ravnanj, ni nič zmotila.

Poročila KPK so sprožila padec vlade Janeza Janše, da ni mogla začeti velikanske sanacije bank in s tem premoženja največjih tajkunov. Onemogočila je KPK ob Janši tudi takrat predsednika PS  Zorana Jankovića in na vrh spravila Alenko Bratušek.

Cerar je danes pred preiskovalno komisijo potrdil, da mu je Alenka Bratušek takrat ponujala, da bi prevzel vodenje vlade, zagotavljala mu je, da ga bodo kot mandatarja podprle štiri stranke, ki združujejo 56 poslancev, a je ponudbo Cerar zavrnil. Ocenil je, da bi vlado težko vodil brez svoje stranke, skupine, ki bi ga podpirala in da mu ne bi uspelo vzpostaviti nujne avtoritete znotraj vlade. “Spoštljivo sem zavrnil,” je dejal Cerar.

Ob pričanju premiera Cerarja, ki bi se moralo začeti ob 15 uri, je bilo nekaj nejasnosti, za uro prej je predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC) namreč sklical izredno sejo celotnega zbora o slabi pripravljenosti slovenske vojske, zaradi katere je obrambna ministrica Andreja Katič (SD) odstavila načelnika generalštaba Andreja Ostermana, na njegov položaj pa postavila dosedanjega namestnika Alana Gederja. A  razprave poslancev so se v pol ure končale in poslanci so tudi takoj izglasovali poziv predsedniku republike Borutu Pahorju, da kot vrhovni poveljnik predstavi svoj pogled. Sejo je Brglez zato prekinil, nadaljevala se bo v sredo. Zaslišanje premiera Cerarja pred preiskovalko za banke se je po tem brez težav začelo, poslanci in premier pa so dogajanje – se zdi – precej predvolilno začinili. Premier z opozarjanji na uspehe vlade na številnih področjih, poslanci pa s kritikami vlade.

Padec vlade za sanacijo Factor in Probanke

Janez Šušteršič Foto:DZ/Barbara Žejavac

Ob prvem zaslišanju, ki ga pa ni bilo, je Logar povzel, da je Šušteršič v preteklosti že prišel na pričanje, a potem, ker ob uri komisije ni bilo, odšel, čeprav je bil obveščen, da bo zamuda, ker se je posvet komisije pred tistim pričanjem zavlekel.  Pozneje je Šušteršič zaradi tega protestiral in zapisal tudi, da pričakuje ustrezno pojasnilo in opravičilo, ker komisije ni bilo na prvo zaslišanju ob dogovorjeni uri, da bi zaslišanje v drugo opravili “v medsebojnem spoštovanju in konstruktivno”. Danes je slabo uro pred pričetkom zaslišanja njegova soproga poslala opravičilo, da je službeno odsoten, je povzel Logar.

Neuradno pa je Šušteršič – kot je opozoril v pismu Spletnemu časopisu – že veliko prej sporočil, da ne more priti, pa tudi zadnjega dopisa ni poslala soproga, to je Logar iz dopisa narobe razumel.

Šušteršič je nekdanji šef Umarja (Urada vlade za makroekonomske analize in razvoj) in v drugi vladi Janeza Janše (SDS) finančni minister. Finančni minister je bil Šušteršič od 10. 2. 2012 do 31. 1. 2013, ko je vlada zaradi poročila KPK, ki ga je takrat vodil današnji pravosodni minister Goran Klemenčič, razpadla. Čeprav je DL ostala tudi v vladi Alenke Bratušek (ob PS, SD in Desusu) pa Šušteršič ni več vodil najpomembnejšega ministrstva. Šušteršič je v precej kritičnem položaju, ko se je država soočala z velikimi finančnimi težavami, pred tem pripravljal velike projekte sanacije bank s pomočjo slabe banke in drugačnega upravljanja državnega premoženja. V naslednji vladi Alenke Bratušek je položaj finančnega ministra prevzel Uroš Čufer.  Reševati je banke potem nenadoma začela vlada Alenke Bratušek, ki je Šušteršičevemu konceptu slabe banke prej ostro nasprotovala. Sanacijo je začela za dvema za državo povsem nepomembnima zasebnima bankama, ki pa sta bili zaradi lastnikov in povezanih podjetij pomembni za levico: Probanko in Factor banko. Ni ju reševala s pomočjo slabe banke. Kar takoj so jima dali denar. Vlada je decembra 2013 sprejela sklep, da bo Probanki zagotovila 300 milijonov, Factor banki pa 330 milijonov evrov »likvidnosti«.  To reševanje so poimenovali nadzorovana likvidacija, ki se je pri Factor banki končala tako, da je preostanek vlada Mira Cerarja integrirala v slabo banko.

Koliko krivcev za zlome bank je v zaporih?

Miro Cerar Foto: DZ/Borut Peršolja

Od desetih velikih bank v državi sta predstavljali kakšne štiri odstotke.  Če bi banki poslali v stečaj, bi morala država nekje najti 400 milijonov, za toliko od vlog je država namreč jamčila.  Pri Cerarju je Logar napovedal, da bo ga komisija spraševala tudi o konkretnih ukrepih in rezultatih vlade pri odkrivanju in kaznovanju odgovornih za drugo sanacijo bank težko kakšnih pet milijard, tudi denimo koliko odgovornih za ta polom je obsojenih in sedi v zaporih.  Logar je Cerarja spraševal denimo, kdo mu je priporočil bančnika Antona Žuniča, ki je podpisal milijonsko odpravnino Marjana Kramarja, zaposlen pa je bil tudi v propadli Factor banki, a premier ni navedel kakšnega imena, dejal je, da se je odločil sam, ker gre za dobrega finančnega strokovnjaka. O preiskovanju, kdo je kriv za milijardno škodo, je premier opozoril, da preiskav ne opravlja vlada in da je dobro, da poteka tudi parlamentarna preiskava, opozoril pa je, da tudi organi pregona delajo, ugotovljenih je bilo 251 sumov kaznivih dejanj za premoženjsko škodo nad milijardo evrov, v postopkih na tožilstvih je 177 bančnikov, eden teh primerov je tudi sodno že končan…

image_pdfimage_print
(Visited 5.495 times, 3 visits today)
8 komentarjev

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.