Izigravanje: Nad diskriminacijo otrok z novo diskriminacijo?

Last Updated on: 30th november 2017, 01:51 pop

„Podpiramo dopolnilo Desusa,“ je poslanec Sašo Tabaković (SMC) v odboru za izobraževanje včeraj pojasnil, da namerava največja vladna stranka glasovala proti predlogu lastne ministrice Maje Makovec Brenčič (SMC) in svoje vlade, ki bi s spremembo zakona dala več denarja za zasebne osnovne šole, kar zahteva ustavno sodišče.

Obratno bo: vsaj delu teh šol bi financiranje poslanci SMC in Desusa zmanjšali. Skupaj imajo 46 glasov ali večino vseh poslancev. Sodbo nameravajo poslanci SMC in Desusa obiti s finto, ki so jo napovedali že septembra, da bi zasebnim osnovnim šolam ukinili plačevanje jutranjega varstva in podaljšanega bivanja otrok. Ali se bodo za to pot res odločili, se bo pokazalo danes popoldan, ko se bo seja odbora za izobraževanja nadaljevala, če bodo prišli do glasovanj o dopolnilih.

Zgodovina samih zapletov

Spremembo zakona o financiranju šol je vlada predlagala z obratnim namenom: da bi uresničili sodbo ustavnega sodišča, ki je zahtevalo dodaten denar, okoli 300.000 evrov letno. Sodišče je že pred skoraj tremi leti presodilo, da je neustavno, ker država le 85 odstotkov financira obvezni program osnovne šole Alojzija Šuštarja. Dodaten denar bi moral parlament po sodbi zagotoviti v enem letu. A so v tem času poslanci le trikrat zavrnili predlog SDS Janeza Janše, da bi to storili. Vlada sama pa ni predlagala ničesar, čeprav so vladajoči tisti, ki bi morali zagotoviti spoštovanje ustavne ureditve.

Ko je pa letos, to pomeni z veliko zamudo, razlog zamude so bili hudi notranji sporih ker je bila SD ostro proti, vlada le predlagala spoštovanje sodbe, se je dodatno zapletlo. Že vlada je predlagala nekoliko “delno” rešitev. Financiranje obveznih programov bi za vse šole izenačili, financiranje dodatnih programov pa za zasebne osnovne šole ohranili pri 85 odstotkih, ker izenačitve tega ustavno sodišče ne zahteva povsem izrecno.

Udarili bodo po valdorfski šoli

Predsednica odbora za izobraževanje Mirjam Bon Klanjšček (nepovezani) je zadnje mesece onemogočala začetek razprav o tem predlogu vlade in različnih idejah, kako ga spremeniti. A je včeraj “nagajanje” ustavila.  Ministrica Makovec Brenčičeva je po kritikah z leve, da izenačitev financiranja osnovnih šol, ki jo zahteva ustavno sodišče, pomeni konec javnega šolstva, predlagala rešitev, da bi enako financirali obvezne programe, že za razširjene programe (denimo varstva otrok ali posebne učne pomoči) pa bi zasebnim osnovne šolam doplačali 85 odstotno.  SDS bi polno financirala tudi te razširjene programe. Država pa po predlogu SDS in vseh drugih predlogih ne financira dodatnih vsebin, kamor sodi verski pouk, in investicijskih stroškov. SD bi ohranila dosedanji neustavni sistem. Desus pa je predlagal, da bi financirali obvezni program, razširjenega pa sploh nič. S čemer bi najbrž že osnovni šoli Alojzija Šuštarja financiranje v primerjavi z dosedanjim znižali. Veliko bolj pa drugim zasebnim osnovnim šolam, predvsem valdorfski,  ki ji je država  zdaj polno plačuje obvezni in razširjeni program. Predvsem starše, ki tam šolajo otroke, bi sprememba, ki jo predlaga Desus, udarila po žepu.

Da sta SMC in Desus blizu kompromisa, da bi razsodbo ustavnega sodišča, ki zahteva več denarja za zasebne osnovno šole, uresničili tako, da bi posameznim dali krepko manj denarja, je bilo slišati že septembra. Včeraj je Tabaković le javno potrdil, da nameravajo to res storiti. Izračunov, kaj točno pomeni tak predlog za različne šole, pa še niso predstavili.

Prepir za oslovo senco, ko letijo milijoni

Bo pa najbrž propadel projekt spreminjanja ustave, ki je bil sprožen, da bi se vladajoči izognili uresničitvi sodbe ustavnega sodišča. Po ostrih javnih kritikah tudi pomembnih in uglednih pravnikov, ki sem jih objavil tudi v spletnem časopisu, je slišati, da potrebne večina za nadaljevanje postopka niti v ustavni komisiji ne bo. Ključen naj bi bil glas predstavnikov narodnih skupnosti. Za oba poslanca narodnosti, Roberta Battellija in Lászla Göncza, je bilo že prej znano, da nanju pri takšnih ideoloških odločanjih ni mogoče računati.

Da ustavne spremembe najbrž ne bo in da tudi ne bi smela biti obvoz za nespoštovanje ustavne razsodbe, je včeraj ocenil tudi predsednik Desusa Karl Erjavec, ki pa meni, da ni nič narobe, če država razen financiranja obveznega programa ukine vsa druga financiranja zasebnih osnovnih šol, kar kot izhod predlaga Desus.

Razpravo o spreminjanju zakona o financiranju osnovnih šol bodo v odboru za izobraževanje nadaljevali danes. Ni pa nujno, da bodo tudi glasovali o dopolnilih, ali bi zasebnim šolam dali, kar je zahtevalo ustavno sodišče (kar predlaga SDS), ali nekaj manj  (kar predlaga vlada) ali celo krepko manj, kar sta se v parlamentu dogovorili največji vladni stranki SMC in Desus. Zadnja odločitev, kaj bo veljalo, bo – seveda – sprejeta v državnem zboru, ko bo odločalo vseh 90 poslancev.

Je pa vlada brez veliko pompa ta teden odločila, da bo za doplačilo za novembrske plače učiteljev na osnovnih šolah, ki jih je prenizko načrtovala, postrgala 21 milijonov ministrstvom za finance, obrambo, pravosodje, javno upravo in kulturo in službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, dodatne 3,4 milijone pa še za brezplačna kosila.

Samo ti dve razporeditvi v tem tednu za osnovno šolstvo bi zadoščali za 81,3 let popolnega spoštovanja sodbe ustavnega sodišča.