Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Drugi tir: Referendum popravlja vlado

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:48 pop

Doslej na volitve in referendume nisem pogosto hodil. O njih sem pisal in zdelo se mi je prav, da odločijo tisti, ki bodo odšli na volišča. A poslanci so vmes spremenili ustavno ureditev in ta je zdaj takšna, da če boste prihodnje dni ostali doma, bo to v prid vladi, ker zmanjšuje možnost, da bi opozicija dosegla kvorum za razveljavitev zakona.

Vladno stran v kampanji predstavljata le Miro Cerar (SMC) in Dejan Židan (SD). Karl Erjavec (Desus) je pred referendumom razglasil nevtralnost in varčuje. Proti so, ko gre za stranke s poslanskimi klubi: opozicijska SDS Janeza Janše, NSi Ljudmile Novak in tudi Levica Luke Meseca. A Levica je bila nekoliko manj dejavna zadnje mesece. Vladni stranki imata nekaj prednosti v kampanji, za 97.000 evrov, ki so si jih dodelili iz proračuna, kar zakon omogoča.

Po novi ustavni ureditvi se na referendumih ni mogoče izmakniti soodločanju in odločitve prepuščati kar drugim. Čeprav en sam glas še vedno ne spremeni kaj veliko.

Izjema: Referendum o vstopu v Nato

Na volitve ali referendum sem, kar imamo državo, šel enkrat: na referendum o Natu. Takrat sem bil še novinar Večera in napisal sem tudi komentar, zakaj je Nato dobra odločitev. Najprej je bilo dogovorjeno, da bosta po ameriškem vzoru objavljena dva komentarja novinarjev. Za in proti. Ideja za to je bila moja. Sam sem ga pisal za, proti pa Borut Mekina. Ko sem v Ljubljani vodil politično uredništvo Večera, sem Mekino izbral za namestnika. Pozneje je iz Večera odšel na Mladino. Sam sem že pred odhodom Mekine odšel za odgovornega urednika na Delo.

A uredniki v Mariboru so pred referendumom o Natu odločili drugače kot smo predlagali iz Ljubljane in obveljalo je, da bo objavljen le en komentar. Tisti za.

Popravil sem ga, ker ni bilo več komentarja Mekine, ki bi predstavil argumente proti. Objavljena je bila manj odločna in bolj uravnotežena verzija. A za. Ker sem vstop v zahodno zavezništvo podpiral in ga še vedno.

Tokrat pa nisem za.

Glavni razlog za to je, ker je bil zakon o milijardnem projektu sprejet po postopku, ki je predviden za naravne nesreče in vojno stanje. Infrastrukturni zakon ni in ne sme biti naravna nesreča. Vladna zahteva, zaradi katere je moral parlament odločati na vrat na nos, češ da sicer do julija ne bi mogla kandidirati za evropski denar in bo nastala nepopravljiva škoda za državo, je bila izmišljotina. Julij je že davno mimo. Zakon ne velja. Katastrofe ni.

Državno državna kampanja

[wp_ad_camp_3]

Večina v parlamentu je po neumnem postopku na vrat in nos odločila, da bomo 27 kilometrov tira gradili z javno javnim partnerstvom. Za to nenavadno besedno zvezo se skriva ustanovitev novega državnega podjetje (2TDK), ki mu vlada da državni denar. Javno javno partnerstvo je državno državno partnerstvo. Napačne besede se uporabljajo iz propagandnih razlogov. Zdaj vas v kampanji povrhu to državno podjetje prepričuje, da je nujno, da dobi ta vaš denar in posle. Logično. Vsak si želi denar. Zakon državnim podjetjem prepoveduje, da bi smela tratiti vaš denar za kampanje.

Ne brez razloga.

Za železniško infrastrukturo povrhu že imamo podjetje, ki je v državni lasti, ki ima zaposlene in vse mogoče službe. Veliko podjetje z dolgo zgodovino: slovenske železnice. Tudi to podjetje sodeluje v kampanji. Javno javno partnerstvo je nateg, da za svoje kadre politika zagotovi službe in posle, ko bi to z lahkoto opravila že obstoječa državna podjetja. Ali javna, da se lepše sliši.

Zakon povrhu ni jasno predstavil, koliko nas bo gradnja železniške proge stala in kdo bo plačal. O zakonu, ki ne predstavi jasnih posledic, parlament sploh ne bi smel razpravljati. Po zapisanem v predlogu zakona ljudem preprosto nisem znal točno povedati, kaj finančno gledano uzakonjajo. Ker je vlada to finančno konstrukcijo menda pripravljala več let, je bilo še toliko bolj nerazumljivo.

A vse te težave bi bile še rešljive, če koalicija ne bi vztrajala, da smo sredi naravne nesreče in vojne in zahtevala odločanje na vrat in nos, s čemer je onemogočila, da bi bilo mogoče še karkoli resno popraviti.

Samo posledica je, da je bil sprožen postopek za referendum in da danes smo kjer smo. Zdaj ljudje na referendumu opravljajo vlogo, ki bi jo morali poslanci v državnem zboru. A je ne morejo. Na referendumu je mogoče zakon le ša zavrniti ali potrditi. Popraviti nič več.

Uvod v leto vseh volitev

[wp_ad_camp_4]

Kako se bo referendum razpletel, bo pomembno. Za vlado, za opozicijo in tudi za vse vmes in okoli tega. Začenja se namreč volilno obdobje. Čez mesec bodo predsedniške volitve, prihodnje leto pa še volitve poslancev in lokalnih oblasti. V letu dni se bodo zvrstile vse najpomembnejše volitve oblasti.

Razplet referenduma po bo pomemben tudi za način delovanja države.

S tem, da je posodobitev železniških povezav nujna, se strinjamo vsi in vsi se strinjamo tudi, da bo država morala poskrbeti za dvotirno povezavo pristanišča v Kopru s celino.

Že davno bi morala. A ne na način kot da je to naravna nesreča ali vojna.

Posledica je referendum, ki so ga povrhu namerno določili tako, da ni hkrati z predsedniškimi volitvami. Zaradi tega bomo zapravili še nekaj milijonov evrov, volivci pa bodo zato morali dvakrat na volišča.

A tu pač smo.

To je drugi tir.

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (9)

Disqus Comments (6)

https-spletnicasopis-eu