Slovenija na sramotilnem stebru: Pismo Lene Düpont o pregonu opozicije in spominu na leto 2014

Last Updated on: 11th februar 2026, 12:26 dop

Lena Düpont, koordinatorka najmočnejše evropske politične skupine EPP v odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) opozarja na nevarne vzporednice z letom 2014 in z zaporom Janeza Janše, v katerega je moral tik pred volitvami v času kampanje zaradi montiranega političnega procesa in nepoštenega sojenja in ugotovitve že pri lanskem nadzoru iz EU o težavah z neodvisnostjo institucij in pluralizmom medijev v naši državi.

Najprej Weber, potem Düpontova

Ko naše specializirano tožilstvo, katerega funkcija bi morala biti nadzor nad policijo, tik pred volitvami z absurdno tožbo preganja poslance NSi, ker so si ti v parlamentu v okviru komisije za nadzor obveščevalnih služb drznili preverjati, ali se opoziciji tajno prisluškuje in izvedeli, da bi se naj ne, je vladajoče doletel že drugi udarec iz EU. Včeraj sem poročal o ostrem odzivu predsednika EPP Manfreda Webra, da je pregon poslancev NSi zaradi parlamentarnega nadzora morebitnih zlorab vlade resna grožnja vladavini prava.

Tožilski pregon poslancev NSI zaradi preverjanja politične nastavitve Ribiča iz Svobode na vrh DARS

Lena Düpont pa je zdaj na Evropsko komisijo naslovila še pismo, ki Slovenijo ponovno postavlja na sramotilni steber “težavnih otrok” EU. Pismo razgalja tisto, o čemer sem v Spletnem časopisu že pisal, da slovensko tožilstvo poskuša kot “državno skrivnost” zaščititi podatek, da se opoziciji naj ne bi prisluškovalo. V normalnih demokracijah je to standard, pri nas pa očitno razlog za dvoletno zaporno kazen. Po vrhu so podatek o tem, da opozicija preverja morebitne zlorabe policije, kjer so vladajoči izvedli več političnih čistk, za tajni nadzor opozicije, pridobili z nadzorom komunikacij politika in nekdanjega direktorja DARS-a iz vrst NSi Valentina Hajdinjaka policije. Policija je bila torej celo res zlorabljena za zbiranje podatkov za predvolilne diskreditacije. Evropska poslanka Düpont v pismu opozori, da so predvolilne zlorabe in montirani procesi v naši državi običaj, saj je bil leta 2014 v času volilne kampanje že zaprt vodja opozicije Janez Janša. Ustavno sodišče pa je pozneje soglasno ugotovilo, da po nepoštenem sojenju in s sodbami brez vsebine, kaj je sploh zagrešil. Opozarja pa pismo tudi, da so v EPP na obisku v Sloveniji lani ugotovili, da so pod trenutno vlado premierja Roberta Goloba težave glede pravne države, pravilnega delovanja neodvisnih institucij ter svobode in pluralizma medijev.

Ključni poudarki pisma Lene Düpont (EPP) Evropski komisiji

Področje	Vsebina opozorila	Paralela / Kontekst
Pregon poslancev	Ovadba proti Žaklju, Horvatu, Vrtovcu in Toninu zaradi dela v KNOVS.	Zloraba tožilstva za oviranje parlamentarnega nadzora.
Časovna komponenta	Pregon se dogaja le nekaj tednov pred volitvami (22. marec 2026).	Politična motivacija in vplivanje na izid volitev.
Zgodovinski vzorec	Spomin na leto 2014, ko je bil pred volitvami zaprt Janez Janša.	Sodni procesi kot orodje za eliminacijo opozicije.
Stanje pod Golobom	Težave z neodvisnostjo institucij in pluralizmom medijev (čistka na RTV…)	Ugotovitve misije EPP iz aprila 2025.
Zahteva Komisiji	Poziv komisarju McGrathu k aktivnemu spremljanju pregonov.	Uporaba mehanizmov pravne države proti Sloveniji.

Pismo je v celoti takšno:

Strasbourg, 10. 02. 2026

Spoštovani komisar McGrath,

pišem vam, da bi izrazila globoko zaskrbljenost glede nedavnega dogajanja v Sloveniji, ki sproža resna vprašanja o spoštovanju pravne države, neodvisnosti sodstva in demokratičnih normah.

Kot veste, se Slovenija približuje parlamentarnim volitvam, ki so predvidene za 22. marec 2026. V tem občutljivem predvolilnem obdobju morajo ukrepi organov pregona in tožilstva izpolnjevati najvišje standarde nepristranskosti, zakonitosti in sorazmernosti.

Obveščena sem bila, da je Specializirano državno tožilstvo vložilo kazenske ovadbe proti štirim članom opozicijske stranke Nova Slovenija (NSi), poslancem Janezu Žaklju, Jožefu Horvatu, Jerneju Vrtovcu in Mateju Toninu, poslancu Evropskega parlamenta. Te obtožbe se nanašajo na domnevno zlorabo uradnega položaja v zvezi z nadzornimi dejavnostmi, ki jih izvaja parlamentarna Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS).

Moje jasno stališče je, da je parlamentarni nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami ustavna in demokratična funkcija. Poslanci morajo biti sposobni opravljati svoje dolžnosti brez strahu pred neutemeljeno kriminalizacijo ali pravosodnim pritiskom. Trenutne obtožnice, predvsem pa časovni okvir teh postopkov le nekaj tednov pred državnimi volitvami, vzbujajo vtis politizacije in se lahko razumejo kot orodje za vplivanje na politično tekmo.

Poudarjam tudi, da to ni prvič, da se v Sloveniji pojavljajo resni pomisleki v zvezi z uporabo kazenskih postopkov v politično občutljivem kontekstu. Vodja opozicije, g. Janez Janša, je bil zaprt tik pred parlamentarnimi volitvami leta 2014 in izpuščen po nekaj mesecih. Postopki so se nato končali brez pravnomočne obsodbe. Ta primer je bil v javnosti širše razumljen kot politično motiviran in je resno spodkopal zaupanje javnosti v pravosodni sistem.

Poleg tega bi se rada navezala na misijo za ugotavljanje dejstev v Sloveniji, ki je bila izvedena aprila lani in je ugotovila resne pomisleke pod trenutno vlado premierja Roberta Goloba glede pravne države, pravilnega delovanja neodvisnih institucij ter svobode in pluralizma medijev.

Glede na trenutne razmere in podobne pomisleke v preteklosti zato pozivam Evropsko komisijo, naj pozorno spremlja tekoče sodne postopke in vse ukrepe, ki jih organi pregona izvajajo proti izvoljenim predstavnikom ali političnim akterjem v Sloveniji; naj oceni, ali sta časovni okvir in vsebina teh pregonov združljiva z obveznostmi Slovenije po pravu EU, vključno s spoštovanjem pravne države in demokratičnih standardov; ter naj preuči vse ustrezne nadaljnje ukrepe v okviru mandata Komisije, vključno z uporabo razpoložljivih instrumentov v okviru mehanizmov pravne države; ter zagotovi, da so vsi ustrezni dogodki ustrezno vključeni v redno poročanje Komisije o stanju pravne države v državah članicah.

Pravna država je temeljna vrednota Evropske unije. Zagotavljati jo je treba dosledno in ne glede na politični kontekst ali volilne koledarje. Kazenski postopki proti poslancem, ki izvajajo nadzorne naloge, ne smejo imeti zastraševalnega učinka na demokratično odgovornost ali na sposobnost izvoljenih predstavnikov, da izpolnjujejo svoje ustavne dolžnosti.

Hvaležna bi bila za vaš odgovor o tem, kako namerava Komisija obravnavati te pomisleke. Za nadaljnje informacije ali podrobno izmenjavo mnenj o tej zadevi sem vam na voljo.

S spoštovanjem,

Lena Düpont, MEP EPP LIBE koordinatorka

Pri prevodu pisma evropske poslanke in poudarki sem si pomagal z AI Gemini

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:

Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.