Vinjete za ceste Benita Mussolinija

Last Updated on: 19th oktober 2025, 07:40 dop

Z bonbončkom, kako bodo po novem letu podarili štiri mesece zastonj vinjet in da za cesto mimo Kopra ne bo več plačevanja vinjet, je Robert Golob udaril v tednu zanj samih neprijetnih dogodkov. Že drugi teden jim ni uspelo pokazati ljudem osnutka zakona, kako bodo razdelili božičnico celotnemu javnemu sektorju v višini 639 evrov, česar niso načrtovali v proračunu in denar iščejo kot so ga nekoč za Litijsko. V državnih rezervah za naravne nesreče, ki nam vladajo. Povrhu jim zaradi referendumske procedure levih sindikalistov pada v vodo 150 evrov zimskega dodatka za upokojence, ker so se prepozno spomnili, da ti tudi potrebujejo sladkorčke pred volitvami, ko so jim pokojnine znižali za prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki je ni, z višanjem prispevka za RTV SLO in tudi s povišanim prispevkom za zdravstvo, ko so ukinili prej prostovoljnega.

Leto pa se bo kljub tem povišanim davkom in prispevkom končalo z astronomskim primanjkljajem, za prihodnje leto pa že popravljajo proračunske načrte, ker bo prihodkov manj zaradi slabih gospodarskih rezultatov, načrtovana državna poraba pa bo šla še bolj v nebo. Klemen Boštjančič se bo v zgodovini najbrž vpisal kot najbolj zapravljiv finančni minister v zgodovine države.

Vinjete so podoba te državne politike. Na avtocestah smo priča prometnim kolapsom, ker vlada v štirih letih ni zgradila tretjega pasu niti nikjer okoli prestolnice. Na Primorskem pa tudi ni skrajšala navadne ceste do meje, do katere so sosedje Hrvati avtocesto zgradili že davno.

Vozniki iz Italije, ko potujejo na Hrvaško, zaradi tega plačujejo vinjete, da padejo na ceste iz časa Benita Mussolinija. Še slabše je na železnicah.

Za nagrado, ker ni napredka, pa nam štiri mesece ne bo treba plačevati vinjet.

Z napovedanim avtocestnim darilom so nas osrečili le dan po tem, ko so se znebili poslanca Janija Prednika, pri katerem je položaj postal nevzdržen, ker je že več tednov odmevala zgodba Bojana Požarja in še nekaj medijev, ki niso podrejeni vladi, o nasilnosti do še druge bivše partnerke. Bilo je tik pred kongresom nove stranke Vladimirja Prebiliča, ki lahko pokrade glasove vladnim strankam, za katere vse raziskave kažejo, da jih je že brez Prebiliča čakala huda nezaupnica volivcev in izguba oblasti.

Po vrhu je odstopil še šef GEN Dejan Paravan, z vrha državnega energetskega giganta, s katerega denarjem in kadri je Golob zavladal državi.

Mediji pa so med vsem tem še blažili mednarodno blamažo, ki se je zgodila naši feministični zunanji politiki, ko je bil v Egiptu podpisan dogovor Donalda Trumpa o koncu vojne v Gazi, kamor držav z ekstremističnimi stališči spodbujanja sovraštva in nestrpnosti niso vabili. Rusije, Irana in podobnih. Palestinske države, ki so jo pri nas razglašali za edino pot do miru, v mirovnem sporazumu ni. Tudi histeričnega vpitja o genocidu ene strani v velikem konfliktu v regiji ni. Celo teroristična organizacija Hamas se je izkazal za bolj sposobno dogovarjanja o miru z Benjaminom Netanjahujem kot vlada preroka Goloba, njegove partnerice Tine Gaber in zunanje ministrice Tanje Fajon.

So pa pri Gazi in Predniku vladne stranke pokazale izjemno obvladovanje največjih medijev. Ko ti več niso mogli prikrivati zgodbe Bojana Požarja o družinskih težavah Prednika, ki se je že več tednov kot požar širila po družabnih omrežjih in v desnih medijih, je ta moral naglo odstopiti. Na dan odstopa pa se je zgodba čudežno pojavila v več večjih medijih, ki so prej na vso moč skrivali dogajanje svojim bralcem.

Po odstopu so Prednikove težave kot bi odrezal izginile iz največjih medijev. Nekoliko je sicer odmevalo še, ker so šli na levi predaleč v konstruiranju, ko so poskušali prikriti, da Prednik odstopa zaradi Požarja in “nenaših” medijev. Kot medij, ki je sprožil odstop, so javnosti kazali N1 in Katjo Šeruga, ki je – kot še številni mediji – več tednom svojim bralcem prikrival nerodno afero Prednika, ki je na zadnjih volitvah za SD dosegel najboljši rezultat po okrajih.

Ni pa Prednik z 19,4 odstotka dosegel najboljšega med vsemi današnjimi poslanci SD. V svoje vrste so ti namreč sprejeli Mojco Pašek Šetinc, ki jo je Golob vrgel iz Svobode. Na prejšnjih volitvah je s 41,6 odstotka zbrala višji delež od Goloba. In daleč posekala vse iz SD. To pa tudi zaradi tega, ker jo je v kampanji javno podprl sam Milan Kučan. Kazenski postopki, ki jih je zaradi tvita o odsluženih prostitutka zvodnika Milana sprožila proti Janezu Janši, ko je bila še urednica na TVS, pa so pokazali, kako je pred tem na TVS skrbela za propagando črnjenja SDS in Janše za Kučana.

Zdaj za svoj politični blok dela bolj neprikrito.

Mediji so ključnega pomena za politike. Še posebej pred volitvami, ki se bližajo.

Brutalnost boja za nastavljanje svojih kadrov in obvladovanje medijev je pokazal dosežek Milana Zvera, ko je evropska komisija morala razkriti doslej cenzuriran del dokumenta iz časov, ko je Vera Jourova na vrat na nos drugič obiskala našo ustavno sodišče takoj po tem, ko je to zadržalo izvedbo zakona o politični čistki celotnega vrha RTVS. Jourova in njene službe so zatrjevala, da je del dokumenta o ciljih poti počrnjen in prikrit javnosti, ker se ne nanaša na zahtevo Zvera, oziroma na srečanje komisarke s predsednikom ustavnega sodišča. Razkritje zdaj je pokazalo, koliko smemo verjeti politikom. Nič. Brezsramno lažejo. Namočila je Jourova s tem tudi naše medije, ki so takrat bombastično povzemali njene trditve in niso preverjali, čeprav so bile skrajno sumljive.

Preveril je zanje Zver.

Da je bila Jourova pri šefu ustavnega sodišča Mateju Accettu za interese svoje liberalne politične skupine, v kateri je Golob, da ustavno sodišče ne bi več onemogočalo čistke, smo že takrat vsi vedeli. Veliko presenečenje je bilo pred tem, da si je ustavno sodišče, v katerem so si leve stranke izvolile večino, sploh upalo ustaviti čistko, dokler ne presodi. Kako so si z leve na ustavnem sodišču nastavili svoje aktiviste, se je v presojanju pokazalo, ker je nekaj časa, dokler ni opazil in protestiral takrat šef programskega sveta Peter Gregorčič, sodila tudi Neža Kogovšek Šalamon, ki je bila pred tem direktorica mirovnega inštituta, za katerega kot sodnica dodatno dela. Ta leva privatna nevladna organizacija ima veliko daljšo tradicijo kot 8. marec, ki ga je ustanovil Simon Maljevac. Mirovni inštitut je bil eden predlagateljev čistke na RTVS in skupaj z 8. marcem pomemben akter v kampanjah vladnih strank zanje.

Po obisku Jourove si je predsednik ustavnega sodišča Acceotto premislil in štirje ustavni sodniki so razveljavili odločitev, ki jo je prej sprejelo pet sodnikov. Omogočili so velike predčasne menjave še pred sodbo, ali je politični masaker v največji medijski hiši v državi v skladu z ustavo.

Še do danes pa ni sodbe o ustavnosti.

Vpleteni bodo, se zdi, prej pomrli od starosti.

Štirje ustavni sodniki, ki so omogočili preobrat, so bili: Matej Accetto, Rajko Knez, Katja Šugman Stubbs in Špelca Mežnar. Za prepoved izvedbe čistke pa so pred tem glasovali Matej Accetto, Rok Svetlič, Marko Šorli, Klemen Jaklič in Rajko Knez, proti pa Katja Šugman Stubbs, Špelca Mežnar in Neža Kogovšek Šalamon. Roka Čeferina so iz odločanja takoj izločili, ker je iz odvetniške pisarne, ki je bila vpletena v dogajanje. Pozneje, pred drugo sodbo, so iz odločanja izločili še sodnico Kogovšek Šalamon zaradi povsem očitnega konflikta interesov.

Ker v parlamentu vladne stranke ravno imenujejo pet novih ustavnih sodnikov in to po načelih kot so nekoč že Kogovšek Šalamonovo, da ni važno, ali je kandidat sodniško pismen, važno je, da bo delal za nas, težav za levico, da dosežejo odločitve v svoj prid, tudi v bodoče ne bo veliko. Zaupanja v poštenost sojenj, sodstvo in oblast pa bo zanesljivo manj.

Razkritje, ki ga je dosegel Zver, je pokazalo, da tudi evropski politiki zlorabljajo oblast podobno kot v Sloveniji. Kar spet ni nič novega. Jourova je s partnerji iz naše države iz danes vladnih strank že pred tem skrbela za črnjenje naše države, ko so od tam protestirali proti posegom v medijih v času prejšnje vlade. Ko vlada Janeza Janše ni odstavila generalnega direktorja RTVS Igorja Kadunca. Dokončal je mandat. Erika Žnidaršič je do konca vodila Tarče. Princeska Milana Kučana Mojca Pašek Šetinc pa je iz TVS kandidirala za poslanko Svobode.

Janšistka, bi se lahko pošalili.

To je pač politika. Evropska je podobno umazana kot domača.

A vsako oblast na koncu doseže rezultat vladanja.

Tudi našo vlado bo kljub sladkanju cest. Najpozneje aprila prihodnje leto. Plačali pa ga bomo vsi.