S seznanitvijo z odstopoma poslancev Svobode Dejana Zavca in Martina Marzidovška in z odgovori Roberta Goloba, ki bo tokrat poslancem odgovarjal tudi kot minister za zdravje, se začenja septembrska seja parlamenta, ki bo ideološka. Vladna koalicija bo na njej v sredo s spreminjanjem zakona verski svobodi, čeprav je zakonodajno pravna služba opozorila, da s tem kršijo ustavo, od vlade zahtevala, da odvzame status splošno koristne organizacije cerkvam in verskim skupnostim, predvsem seveda katoliški. Hkrati bodo nižali nadomestila duhovnikom na po zakonu najnižjo možno raven. Tudi za slednje so pravniki v parlamentu opozorili, da bo prekršena ustava, ker vlada ni pojasnila razlogov, zakaj to predlaga. Kot ni pojasnila razlogov, zakaj odvzema status splošno koristnih organizacij. Razlog za spremembe je, tako se zdi, ker je ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki vodi koalicijsko Levico s precej skrajnimi pogledi. Z zakonom o zaščiti živali pa bodo vladajoči uvajali posebne pooblaščene prijavitelje, da bi nevladniki namesto državnih organov deloma skrbeli za nadzor nad ravnanjem z živalmi, z zakonom pa določajo tudi, da bodo vračali globe in plačevali odškodnine pristašem nekdanje koalicije Kul, ki so kljub prepovedi združevanj v času epidemije Covida protestirali proti ukrepom prejšnje vlade in vladi Janeza Janše (SDS) in s tem zdaj vladajočim pomagali priti na oblast. Dilema danes bo tudi, ali je že ozdravela predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je prejšnji teden v četrtek zaradi zdravstvenih težav ni bilo na Tarčo, v petek pa ne na kolegij.
Bo Golob tudi o veganstvu?
Kot predsednik vlade bo Golob odgovarjal Andreju Hojviku (SDS) o izjavah sodnikov, ki zahtevajo povišanje svojih plač in se ne strinjajo z zamiki in znižanji zvišanj plač zaradi odprave posledic poplav, Anji Bah Žiberta o povsem rekordnem številu migrantov, ki prihajajo v državo, kar je razglasil politiko odprtih vrat in začel podirati meje, Iz NSi in SD pa bosta Jernej Vrtovec in Jani Prednik spraševala o poplavni obnovi. Vrtovec o izboljšanju učinkovitosti in hitrejšem poteku obnove, Prednik pa kar o “obnovi Slovenije”.
Še enajst vprašanj bo za ministra za zdravje, kar je tudi Golob. Jelka Godec ga bo spraševala o smernicah zdravstvene politike v letih 2024 in 2025. Ni mogoče izključiti, da bo premier tu dobil priložnost opisati svoj odnos do veganstva in politiko vlade na tem področju. Pisna vprašanje Godčeve o veganstvu, ki so nastala zaradi izjav Goloba na blejskem strateškem forumu, je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič prepovedala.
O vračanju glob svojim pristašem bo koalicija odločala v torek, po cerkvah in duhovnikih pa namerava udariti v sredo ob predlogu vlade, da bi odvzeli status verskim skupnosti in znižali nadomestila duhovnikom, je zakonodajno pravna služba opozorila, da gre za kršenje ustavne ureditve. Zapisali so, da bi moral, če zakon določa novo in fiksno višino denarne pomoči verskim uslužbencem, vsebovati tudi utemeljitev. Tako so nadaljevali:
“Določitev višine pravice brez utemeljitve je vsebinsko prazna in izvotljena, zato krši načelo pravne države (2. člen Ustave) in zakonsko pristojnost Državnega zbora (87. člen Ustave). Poleg tega je samovoljna in arbitrarna, saj ne vsebuje stvarnih in razumnih razlogov za določeno višino, zato krši tudi načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Razlogi za določitev višine denarne pravice so bistven, neločljivi del pravice same, zato morajo biti vsebovani ob vložitvi Predloga zakona v zakonodajni postopek. Predlog zakona tega ne vsebuje niti v oceni stanja in razlogih za sprejetje predloga zakona (Poglavje 1. Ocena stanja in razlogi za sprejetje zakona), niti v ciljih, načelih in poglavitnih rešitvah predloga zakona (Poglavje 2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona), niti v obrazložitvi členov. Z vložitvijo Predloga zakona v zakonodajni postopek zakonodajalec že začne odločati o Predlogu zakona in njegovi vsebini ter uporabljati instrumente zakonodajnega postopka, ki se nanašajo na zakon kot celoto. Predlog zakona stvarnih in razumnih razlogov za določitev višine pravice v 1. členu (prvem odstavku 27. člena ZVS) ne vsebuje, zato takšnega Predloga zakona vsebinsko sploh ni mogoče obravnavati.”
Z zakonom vladne stranke poskušajo določiti tudi, da bi ministrstvo po uradni dolžnosti
izdalo odločbe o prenehanju statusa splošno koristne organizacije cerkvam in verskim skupnostim, pravniki v parlamentu pa opozarjajo, da se z zakonom ne spreminja zakonske opredelitve splošno koristne organizacije in zato sploh ni podlage, da bi v prehodnih določbah ta urejal prehod iz stare v novo ureditev in izdajanje novih odločb o prenehanju statusa splošno koristne organizacije. Takšno ravnanje je, opozarjajo, tudi kršitev načela delitve oblasti.
Podobno kritični so zakonodajno pravni službi tudi do sprememb zakona o zaščiti živali, kjer opozarjajo, da pri precej rešitvah potreba po pravnem urejanju ni izkazana (npr. obvezno označevanje mačk, pooblaščeni svetovalec, posebna enota veterinarjev), saj za dosego glavnine ciljev v pravnem sistemu obstojijo drugi vzvodi. Po drugi strani pa je ponekod potreba po pravnem urejanju izkazana (npr. t.i. prehodni hlevi), a rešitve niso oblikovane celovito, jasno in določno tako, da bi omogočale predvidljivost in pravno varnost ter dejansko izvedljivost predlaganih rešitev. Gre za koalicijski poslanski predlog, pravniki pa so opozorili, da predvidene rešitve niso posledica dognanj stroke, zato je še toliko bolj pomembna izčrpna utemeljitev in obrazložitev predlaganih rešitev, ki pa je ravno nasprotno presplošna in pomanjkljiva.
Celotno mnenje zakonodajno pravne službe parlamenta o spremembah zakona o verski svobodi je takšno: