Site icon Spletni časopis

Vlada vrača Tita na Brdo, osamosvojitev na čakanju

“Kot pomemben del zbirke kipov s posestva Brdo pri Kranju tudi spomenik maršalu Titu po našem mnenju sodi v parkovno ureditev protokolarnega posestva in ga ni smiselno arbitrarno izdvajati od ostalih kipov,” tako je včeraj vlada Roberta Goloba na predlog ministrstva za kulturo Aste Vrečko (Levica) odgovorila poslanki Anji Bah Žibert (SDS), ali nameravajo spomenik jugoslovanskemu diktatorju res vrniti na območje protokolarnega objekta Brdo pri Kranju, kjer je imel dosmrtni vojaški in državni voditelj nekoč tudi svojo brunarico. Pred njim je posest uporabljala srbska kraljeva družina Karađorđević, ki je pozneje tožila, da jim je bila posest ukradena in zahtevala vrnitev ali vsaj izplačilo nekaj deset milijonov odškodnine. A neuspešno. Kip je na območje vojaškega muzeja v Pivki, da si z njim ne bi delali sramote med predsedovanjem EU, umaknil direktor Muzeja novejše zgodovine Jože Dežman. Uradno je bil namen, da bi ga tudi obnovili, ker so bili kipi na Brdu precej zanemarjeni. Da pogreša kip nekdanjega maršala in drugo dediščino jugoslovanskega socializma na Brdu, pa je po menjavi oblasti, ko je vlado prevzel Robert Golob, javno potožil Milan Kučan.

Figura maršala v vojaškem plašču na nizkem kamnitem podstavku je odlitek kipa A. Augustinčića iz leta 1948. Kip je bil leta 1961 postavljen pred Muzej revolucije, današnji Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Parku Tivoli, kjer je stal nad stopniščem v osi glavnega vhoda muzeja in bil leta 1983 razglašen za zgodovinski spomenik občine Ljubljana. Leta 1991 je bil umaknjen v skladišče in nato prestavljen na posestvo Brdo, je vlada pojasnila o spomeniku, ki je zadnje čase v parku vojaške zgodovine v Pivki.

Vlada pa je včeraj Upravi za vojaško dediščino naložila, da pripravi izhodišča za postavitev spomenika osamosvojitve in jih predlaga vladi. Za tem se skriva predlog Milana Kučana, ki je obudil predlog Lojzeta Peterleta nekdanjemu predsedniku Borutu Pahorju, da bi na trgu pred državnim zborom namesto spomenika revoluciji postavili spomenik osamosvojitvi. V zadnjem tedne se je premier Golob srečal z Kučanom in po pogovoru povedal, da podpira idejo spomenika osamosvojitvi. A v vladni koaliciji ima s tem nekaj težav, ker Levica nasprotuje rušenju spomenika revoluciji, ker nekdanjo diktaturo štejejo za velik dosežek. Pri tem zamolčijo, da je jugoslovanska proletarska revolucija pomenila množične umore, kraje lastnine in odpravo temeljnih svoboščin ljudi, denimo, pravice do poštenih volitev.

Premier Golob pogosto govori, da se z ideološkimi dilemami preteklosti noče ukvarjati, ker to razdvaja. Potem pa na Orlah asistira, ko Zorana Jankovića, ki je v številnih pravosodnih postopkih, njegova pravosodna ministrica za pravosodje Diminika Švarc Pipan navdušeno objema, ko skupaj proslavljajo zmago nad fašizmom na dan, ko to s parado slavijo tudi v Moskvi, torej dan pozneje kot zmago nad nacizmom slavi celoten zahodni del Evrope. Z izbiro praznikov del naše politične elite še ni prestopil v moderno Evropo, ostaja v časih Sovjetske zveze in socialistične Jugoslavije.

O vračanju kipov, še posebej kipa Josipa Broza Tita, je vlada včeraj zapisala:

Vlada je odgovorila na poslansko vprašanje Anje Bah Žibert v zvezi z vračanjem kipov na posestvo Brdo pri Kranju, in sicer:

»1. Ali ministri Vlade RS spoštujejo odločbe Ustavnega sodišča RS?

2. Glede na to, da Tito v največji meri simbolizira nekdanji totalitarni režim, kako komentirate željo ministrice za kulturo, da vrne Titov spomenik na posestvo Brdo pri Kranju?

3. Ali ima Vlada RS težnje po vrnitvi totalitarnega režima oz. ali deli stališče ministrice za kulturo, ki s tovrstnimi izjavami kaže, da ji je totalitarni komunistični režim blizu?«

Strokovni posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju je bil namenjen spodbuditvi strokovne in odprte razprave o zgodovini posestva, njegovem prostorskem razvoju skozi čas in njegovi sodobni ter prihodnji rabi in upravljanju. V tem kontekstu so udeleženci obravnavali tudi zgodovino umeščanja umetniških del na posestvo v različnih obdobjih, med njimi tudi zbirko kipov, ki je bila nedavno premeščena. Na posvetu so strokovnjaki med drugim predstavili pomen umetniške zbirke na posestvu, pri čemer so poudarjali celovitost dediščine posestva Brdo z gradom, pripadajočimi objekti in parkovno ureditvijo posestva, katere del je tudi umetniška zbirka kipov iz različnih obdobij. Zbirka kipov je povezana z njihovim zgodovinskim kontekstom, družbeno recepcijo in razumevanjem dediščine iz obdobja slovenske novejše zgodovine.

V park posestva Brdo so bila v različnih obdobjih umeščena kvalitetna umetniška dela več uveljavljenih avtorjev, predvsem iz obdobja po drugi svetovni vojni. Njihova postavitev je povezana z različnimi okoliščinami prvenstveno s protokolarnimi nameni. Nekatere skulpture so bile postavljene na več lokacij, preden so bila postopoma umeščena na posestvo. Na posestvu je zbirka kipov postala pomemben sestavni del parkovne ureditve protokolarnega posestva, ki je kot celota pomembna nacionalna kulturna dediščina.

Del danes razdeljene zbirke kipov je bil pred dvema letoma brez jasne strokovne utemeljitve in mimo veljavnih zakonskih postopkov in soglasij prenesen v Pivko. Tam je del te zbirke na ogled v odprtih depojih državnih muzejev v kompleksu Parka vojaške zgodovine. Del zbirke kipov je danes še vedno na posestvu Brdo, kar zgolj potrjuje politično dimenzijo tega arbitrarnega posega.

Kipi od svojega nastanka še niso bili deležni ustrezne konservatorsko-restavratorske obravnave, kar so protagonisti njihove odstranitve predstavljali kot ključni razlog za njihov prenos. So v slabem materialnem stanju in zahtevajo ustrezno strokovno obravnavo. Potreba po izvedbi restavratorskih del je bila torej le izgovor za arbitrarni prenos kipov. Ta niso bila izvedena, obenem pa je nezavarovan in povsem nestrokoven prevoz v Pivko kipe še dodatno resno ogrozil.

Ob prenosu kipov ni bil predhodno izdelan konservatorsko-restavratorski projekt, ki bi bil podlaga za strokovno in utemeljeno odločanje o njihovi postavitvi na morebitni drugi lokaciji. Strokovna razprava na posvetu je potrdila, da je bil s prenosom in razdelitvijo zbirke kipov okrnjen kulturni spomenik državnega pomena posestva Brdo pri Kranju, da je bila celovitost parkovne ureditve posestva porušena in da so posegi še dodatno ogrozili že sicer ogrožena umetniška dela. Ker so bili s tem posegom kršeni tudi veljavni predpisi, med drugim določila Zakona o varstvu kulturne dediščine, menimo, da je vrnitev umetniških del na posestvo Brdo utemeljena. Ob vključevanju strokovne in širše javnosti predlagamo vrnitev kipov po dokončanem strokovnem pregledu stanja umetnin in po opravljenih konservatorsko-restavratorskih posegih. Temu naj sledi strokovna odločitev o primerni postavitvi na podlagi projekta ureditve parka, ki bo upoštevala tudi strategijo upravljanja protokolarnega posestva Brdo pri Kranju.

Spomenik maršalu Titu je ena od skulptur v zbirki in kot tak sestavni del parkovne ureditve protokolarnega posestva. Bronasta celopostavna figura maršala v vojaškem plašču na nizkem kamnitem podstavku je odlitek kipa A. Augustinčića iz leta 1948. Kip je bil leta 1961 postavljen pred Muzej revolucije, današnji Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Parku Tivoli, kjer je stal nad stopniščem v osi glavnega vhoda muzeja in bil leta 1983 razglašen za zgodovinski spomenik občine Ljubljana. Leta 1991 je bil umaknjen v skladišče in nato prestavljen na posestvo Brdo. Kip je dejansko edini izmed prenešenih kipov s posestva, ki je v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije oziroma je vpisan v njegovo inventarno knjigo, medtem ko si je ostale kipe ob prenosu muzej tako rekoč prisvojil.

Stališče Ministrstva za kulturo do spomenika maršala Tita se ne razlikuje od stališč do drugih umetniških del in tako kot drugi kipi, ki so bili sestavni del parkovne ureditve posestva, zahteva strokovno obravnavo. Kot pomemben del zbirke kipov s posestva Brdo pri Kranju tudi spomenik maršalu Titu po našem mnenju sodi v parkovno ureditev protokolarnega posestva in ga ni smiselno arbitrarno izdvajati od ostalih kipov.

Kot pri ostalih odločitvah namerava Ministrstvo za kulturo tudi pri bodočih odločitvah o umestitvi umetniških del na posestvu Brdo, le-te prepustiti za to pristojnim strokovnim institucijam, ob vključevanju in v dialogu s strokovno in širšo javnostjo. Želimo, da pri tem svoje delo za to pristojne institucije in strokovnjaki opravijo avtonomno, z vso svojo strokovno integriteto, ker je to edina pot do kakovostnih in trajnih rešitev.

V tem trenutku na podlagi izvedenega strokovnega posveta na Ministrstvu za kulturo potekajo intenzivna usklajevanja med Muzejem novejše in sodobne zgodovine, Javnim gospodarskim zavodom (JGZ) Brdo in Restavratorskim centrom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVDS), ki so usmerjena v restavratorsko in konzervatorsko obravnavo poškodovanih kipov in njihovo vrnitev na posestvo Brdo, v skladu s projektom ureditve posestva, v naslednjih mesecih.

Exit mobile version