Site icon Spletni časopis

Nova hladna prha za Svobodo: Ustavno sodišče zavrglo »fake news« pobudo proti Stevanoviću

Po tem, ko ustavno sodišče prejšnji teden ni ustavilo izvolitve Janeza Janše za predsednika vlade, kar so pričakovali v Svobodi, SD in Levici, ki so tik pred tem ugotovile, da je nujno razveljaviti rezultat volitev zaradi objave posnetkov o koruptivnem vladanju, za katerim naj bi bilo zasebno podjetje Black Cube, je včeraj doslej vladajoče stranke doletela nova hladna prha. Ustavno sodišče je zavrglo njihovo pobudo, da bi razveljavili izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora in presodili ustavnost določb poslovnika. Prva podpisana pod pobudo, ki je s tem propadla in bi ji v jeziku medijev rekli “fake news”, je bila vodja poslanske skupine Svobode Nataša Avšič Bogovič. Razplet na ustavne sodišču je bil pričakovan. Šlo je za propagandno akcijo, spin, s pomočjo državnih medijev, ki so javnost lažno obveščali in vzbujali napačna pričakovanja.

Označevanje jih je strahovito zmotilo, ker…

Razveljavitev izvolitve Stevanovića in presojo ustavnosti poslovnika so doslej vladajoči zahtevali z razlago, da ni bilo zagotovljeno tajno glasovanje, ker so posamezni poslanci, ki so glasovali za Stevanovića, dodatno označevali svoje glasovnice. Da je bilo s tem kršeno načelo tajnosti glasovanja, so si izmislili. Trditev je bila povem očitna laž. Poslanci Levice in SD namreč niso prevzeli glasovnic, poslanci Svobode pa so javno razglasili, da bodo glasovali proti in točno toliko glasovnic, kot je poslancev Svobode, je bilo proti. S tem je bilo razkrito, kako so glasovali vsi preostali poslanci. Iz dodatnih oznak na glasovnicah ni bilo mogoče dodatno ugotoviti, kako je kateri od poslancev glasoval. Dejanski spor bi torej doslej vladajoči lahko sprožili kvečjemu proti samemu sebi. Interno označevanje pa jih je strahovito zmotilo in so naredili kraval, ker oteži kupovanje glasov poslancev, saj lahko na ta način v strankah ugotovijo, kdo je bil kupljen. Pri tem ni šlo za izvolitev Stevanovića, vsaj tri poslance so doslej vladajoče stranke poskušale najti v novih strankah Resni.ca in pri Demokratih, da bi onemogočili poznejšo izvolitev Janeza Janše za predsednika vlade. Tudi to jim ni uspelo. Katja Kokot (Resni.ca) je razkrila, da so iz vladnih strank tudi poskušali prepričati tri njihove poslance. Dodatno na neuspešne poskuse izsiljevanj kažejo članki, ki so bili zadnje dni objavljeni na propagandnem portalu Svobode Necenzurirano o poslovnih težavah poslanca Resni.ce Borisa Mijića v preteklosti. Ker ni popustil, so zbrane podatke za pritiskanje nanj objavili, da bi ga očrnili.

Ustavno sodišče je zavrglo pobudo za razveljavitev glasovanja o Stevanoviću in za presojo poslovnika, ki je temeljila na izmišljeni argumentaciji. O vsebini sploh ni odločalo. Odločitev je bila pričakovana. Nenavadno pa je, da mediji na to niso opozorili že ob vložitvi očitno predvsem propagandne pobude.

Odločitev ustavnega sodišča je takšna:

Javne polemike, da je bila kršena tajnost glasovanja, so vladne stranke sprožili preko državne tiskovne agencije (STA), na vrh te agencije so nastavile Mihaela Šuštaršiča, ki je pred tem na Siol.net umaknil dostop in sicer posegal v vsebino brez soglasja avtorjev že pred njegovim prihodom objavljenih kolumn in člankov, ki so bili kritični do Roberta Goloba, Luke Meseca, Aste Vrečko, Zorana Jankovića v aferah fotopub in farmacevtka.

Do prestopov pri glasovanju o Janši ni prišlo. Vsaj ne v levo. Za Janšo je glasovalo celo eden od poslancev doslej vladnih strank. V SD so zagotovili, da ni bil njihov poslanec in to z razlago, da so se medsebojno nadzorovali, kako tajno glasujejo. To je tisto, kar so pred ustavnim sodišče neuspešno očitali strankam z desne.

Zgodovinski spomin na Cirila Pucka

Zgodovinsko najbolj odmevnem je bil doslej prestop Cirila Pucka leta 1996, ki je Janezu Drnovški po slabem rezultatu na volitvah omogočil ohranitev oblasti. Takrat poslanec krščanskih demokratov je javno prestopil, s čemer je Drnovšku zagotovil večino, da je ostal predsednik vlade. V stranko LDS je prestopil pozneje. Interno preverjanje glasovnic, ker se je prestop zgodil transparentno, takrat ni bilo potrebno.

Borut Sajovic (Svoboda) na kolegiju predsednika DZ Foto: DZ/Matija Sušnik

Pri glasovanju o ministrih, ki bo zadnje dejanje prevzema oblasti Janeza Janše, goljufati s tihimi nakupi poslancev več ne bo mogoče, ker bo glasovanje o ministrski ekipi javno.

Exit mobile version