Desna sredina pod vodstvom Janeza Janše potrjuje usklajeno koalicijsko pogodbo za prevzem oblasti. Prihodnji teden bo za predsednika vlade, če ne bo velikih presenečenj, izvoljen Janez Janša. Pred jutrišnjim 17. majem, dnevom spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki ga je odhajajoča levo-sredinska vlada Roberta Goloba pred tremi leti ekspresno in sramotno preklicala kar na dopisni seji, potekajo priprave tudi na zakonodajne spremembe. Te naj bi odpravile sramoto, ko država ni sposobna pokopati tistih, ki so jih po vojni revolucionarne oblasti množično morile in njihova trupla in svoj zločin pa z vsemi sredstvi poskušale skriti. Iz stranke SDS, ki prevzema vodenje vladne koalicije, so danes objavili sporočilo o pomenu resnice in človeškega dostojanstva. Poudarjajo, da niso vprašaj le datumi v koledarju, temveč vrednot in odnosa do tistih, ki so trpeli.
Golobov dekret ne more izbrisati trpljenja
“Nobena politična odločitev ne more izbrisati trpljenja in ne zanikati bolečin mater, očetov, otrok in svojcev, ki so izgubili svoje najbližje,” opozarjajo v SDS. Dodajajo, da nima nobena oblast pravice prepovedati posuti prgišča zemlje nad mrtvim človekom, mu postaviti znamenja na grob in se spominjati njegovega imena. Gre za neposredno kritiko povojnega totalitarnega komunističnega režima, pa tudi sedanje ljubljanske mestne oblasti pod vodstvom Zorana Jankovića, ki ob podpori dosedanje vladne koalicije blokira dostojen pokop romskih in drugih žrtev pobojev na ljubljanskem Žalah.
V SDS opominjajo na sporočilo iz antične Grčije: že pred dva tisoč petsto leti je veljalo, da se človečnost neke skupnosti meri po tem, ali dostojno pokoplje svoje umrle, ne glede na to, na kateri strani so se borili. Slovenija v 21. stoletju, pod vladavino Svobode, SD in Levice, tega koraka ni zmogla.
Zakonodajna ofenziva desne sredine in manjkajoči podpis
Stranke desne sredine so državnemu zboru že predlagale zakon, ki bi sistemsko uredil pokop žrtev povojnih revolucionarnih umorov, spomin nanje in tudi pregon storilcev zločinov, ki ne zastarajo. A so storilci večinoma že mrtvi, pokopani so bili z državniškimi častmi, po državi pa imajo ponekod še spomenike. Cilj zakona je presekati lokalne blokade in zagotoviti, da Slovenija končno vstopi med civilizirane narode Evrope, kjer ima vsak človek pravico do groba.
V zakulisju menjavanja oblasti sicer ni vse povsem gladko. Kot sem že poročal ob glasovanjih o interventnem zakonu in kadrovskih menjavah v parlamentu, ima desna sredina sicer večino za vladanje, a ta ostaja ranljiva. Pri predlogu zakona o žrtvah komunizma manjka podpis poslanca Roberta Potnika iz vrst Demokratov. Potnika ni bilo že na prejšnjih ključnih glasovanjih. Iz stranke so pojasnili, da je bila razlog bolniška odsotnost poslanca. A to je vseeno sprožilo vprašanja o trdnosti podpore znotraj posameznih poslancev novonastalih strank, v političnem zakulisju pa se glasno govori o poskusih “nakupov” in pritiskov z leve, da bi se prevzem oblasti desni sredini preprečil.
Dežman v Slovenski matici: Spomin je temelj republike
Resnica in spomin sta po mnenju SDS edina pot do dejanske narodne sprave in mirnega sobivanja. V okviru obeleževanja tega dne bosta Kulturni forum in Forum upokojencev SDS danes, v soboto, 16. maja, ob 19. uri obiskala dvorano Slovenske matice v Ljubljani. Tam bo potekalo predavanje zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana z naslovom Spomin na žrtve komunizma je temelj Republike Slovenije, dogodek pa bo povezovala dr. Ignacija Fridl Jarc.
Ali bo novi koaliciji pod vodstvom Janeza Janše uspelo zakonodajno vrniti 17. maj kot državni spominski dan in zlomiti Jankovićev odpor do pokopa umorjenih po vojni, bo jasno že v prihodnjih tednih. Ključno bo, ali bo nova večina v parlamentu ostala dovolj disciplinirana, da odbije referendumske manevre in ulične pritiske na volitvah precej poražene levice.
Članek je nastal s pomočjo AI Gemeni
