Z 47 glasovi za in 35 proti je državni zbor potrdil zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, s katerim poslanci desna sredine ukinjajo plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence, nižajo davčne obremenitve (DDV) za temeljne dobrine, nižajo obdavčitev in odpravljajo omejitve oddajanj stanovanj, odpravljajo omejitve za delo zdravnikov, omogočajo delo tudi po upokojitvi ob prejemanju polne pokojnine, uvajajo davčno kapico, ki omejuje plačevanje astronomskih prispevkov, ko so servisi, ki jih to zagotavlja (denimo pokojnine) po višini omejeni. Doslej vladajoče stranke novostim ostro nasprotujejo. Zakon napoveduje konec njihove politike, ki je bila zadnje leto povezana z milijardnim dodatnim trošenjem za kupovanje volitev z višanjem plač in ugodnosti. Z leve napovedujejo celo zbiranje podpisov za referendum, kjer se pa lahko zaplete, ker ustava določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah. Kar je vsebina tega zakona. Glasovanje se je po strankah razpletlo tako:
Na desni sredini je pri glasovanju manjkal Robert Potnik (Demokrati), na strani doslej vladnih strank pa Asta Vrečko (Levica), Klemen Boštjančič (Svoboda), Mateja Čalušić (Svoboda), Borut Sajovic (Svoboda) in Lucija Tacer (Svoboda).
Razplet glasovanja o zakonu, ki so ga predlagale NSI (s SLS in Fokusom), Demokrati in Resni.ca, kaže, da ima desna sredina v državnem zboru jasno večino za prevzem vlade. Neuradne govorice o nakupih posameznih poslancev Demokratov in Resni.ca za milijonske vsote se pri glasovanju (še) niso potrdile. Janez Janša pa je povedal, da so že uskladili 95 odstotkov koalicijske pogodbe. Ko bodo še zadnji del, se bodo lahko začeli pogovori še o tem, kdo bodo ministri v vladi, da bo menjava oblasti lahko tudi izvedena. Če ne pride prej do obsežnih nakupov in prestopov poslancev, o katerih se govori, ker so v igri veliki interesi privatizacije energetike in sicer upravljanja države, državnih podjetij in poslov.
Mediana za Delo ne kaže velikih sprememb
Razplet glasovanja in dogovori o prevzemu vlade so posledica poraza koalicije Svobode, SD in Levice na volitvah. Doslej vladajoče stranke so izgubile večino v parlamentu, namesto 53 imajo po novem 40 glasov. Poslancev je skupaj 90.
Če bi bile volitve ponovno danes, se razmerja sil ne bi zelo spremenila, kaže raziskava, ki jo je danes po Mediani objavilo Delo. Mediana je bil pri napovedih pred volitvami še najbližje rezultatu volitev pozneje:
V primerjavi z volitvami po tej meritvi pridobivajo Svoboda, SDS, NSi s SLS in Fokusom in Levica z Vesno. Izgubljajo pa SD, Demokrati in Resni.ca. Raziskavam javnega mnenja ni modro preveč verjeti. Zanimivost obdobja po volitvah pa je, da predsedniki strank, ki so bile na volitvah najbolj poražene, niti ponudili niso odstopov, kar je v demokratičnih državah običajno. V Levici (z Vesno) sta takšna Luka Mesec in Asta Vrečko, ki je celo v koalicijo z Vesno komaj prišla v državni zbor. V Svobodi pa Robert Golob, ki mu je pa ob izgubi kar 12 sedežev uspelo ohraniti vsaj položaj stranke z največ poslanci.
