Čeprav Janez Janša še ni četrtič izvoljen za predsednika vlade in še ni predlagal ministrov, je v parlamentu že vse pripravljeno za to. Štirikrat je doslej uspelo vlado voditi le Janezu Drnovšku. Jutri bodo Natašo Avšič Bogovič iz Svobode izvolili za opozicijsko podpredsednico državnega zbora, Svoboda bo prevzela tudi vodenje komisije za nadzor proračuna. Da bo največja opozicijska stranka spet vodila nadzor vlade, bo velika sprememba v primerjavi z zadnjim mandatom, ko so Svoboda, SD in Levica to onemogočile SDS kot največji opozicijski stranki. Država se, ker desna koalicija ne ravna enako nizkotno in nedržavniško, vrača v normalnost.
V normalnost pa se parlament vrača tudi sicer. Z interventnim zakonom nova večina odpravlja več čudaštev prejšnje oblasti, denimo, da upokojencem ne bo več treba plačevati odstotka svojih pokojnin za izboljševanje likvidnosti ministra Klemna Boštjančiča. Pokojnine so jim s prispevkom za dolgotrajno oskrbo proračuna znižali v zadnjem letu, dolgotrajne oskrbe pa tistim, ki jo potrebujejo, niso zagotovili. 140 milijonov je zaradi tega že po prvih mesecih končalo na finančnem ministrstvu za izboljševanje likvidnosti proračuna, kjer so zagotovili, da za likvidnost tega denarja sploh ne potrebujejo. Višek je bil.
Zalomilo se jim je pri dolgotrajni oskrbi že na ravni informacijskega sistema, ki ga ni bilo. Pobirali so denar, naredili pa niso niti najbolj osnovnih stvari. Tako je, če ustanoviš novo politično ministrstvo, da dobi službo aktivist levice Simon Maljevac s kupom prijateljev, ki so se lepo imeli. Na kavčih. Lepo se je na podoben način imela tudi celotna vlada Roberta Goloba. Leta 2022 je porabila 13,5 milijarde, leta 2023 14,8 milijarde, leta 2024 15,4, lani 17,1 milijarde evrov. Dvig za 1,5 milijarde v zadnjem letu pred volitvami je imel preprost namen: kupiti volitve. Spodletelo jim je celo to.
Ob dramatičnem dvigu porabe so povišali tudi davke in prispevke. Kar bo imelo dolgoročne posledice. Ko zdaj nova večina obremenitve za ljudi poskuša znižati za kakšne pol milijarde, slišimo, da bo država bankrotirala. Od tistih, ki so porabo lani povišali za 1,5 milijarde za kupovanje volivcev. In medijev, ki so ob tem večinoma molčali. Ker je padlo in pada tudi v njihove žepe.
Odpravi nerazumnosti bomo priča tudi v zdravstvu, kjer nova večina ukinja monopol državnega zdravstva, ko gre za denar, ki ga vsi prispevamo za lastno zdravljenje. Uzakonitev monopola, ki ga je deloma odpravilo že ustavno sodišče, je pomenila, da plačate, zdravljenja pa ne dobite. Ker vam tega državno zdravstvo, kjer šefe nastavljajo vladajoči, preprosto samo ne more zagotoviti. Plačate, dobite pa ne. Kot pri dolgotrajni oskrbi. Številni nimajo niti osebnega zdravnika. Le dolgo čakalno vrsto. Hitro pomoč pa pogosto le, če sežete v žep in plačate pri zasebnikih. Kar ste že plačali državni zavarovalnici. Dvakrat plačali. Obvezno in obvezno dodatno. Si je mogoče predstavljati večji nateg?
Sprejemanje zakona, ki odpravlja le največje napake prejšnje vlade, je poslanec Svobode Lenart Žavbi, ki je v to stranko prestopil iz Levice, ocenil za “janšizem, fašizem z najbolj idiotskim obrazom do zdaj”.
V Levici pa kot projekt za bogate. Doslej vladajoče stranke pred jutrišnjim odločanjem napovedujejo celo zakonodajni referendum, kakršnega smo pred štirimi leti že imeli ob povišanju števila ministrstev za pet in največji čistki v medijih v zgodovini s predčasno menjavo vseh nadzornikov, programskih svetnikov, direktorjev in najpomembnejših urednikov na RTV SLO. Na cesto so zaradi političnih razlogov s tistim zakonom metali celo navadne novinarje in namesto njih v ospredje porivali levičarske aktiviste iz Mladine in srednješolce.
Te politične čistke v največjem mediju v državi, ki pa je bolj slabo gledan, ni kritizirala predsednica Nataša Pirc Musar, ki je eden v množici levih politikov, ki jih je ustvaril ta medij. Da jih omenim še nekaj: Tanja Fajon, Marjan Šarec, Mojca Pašek Šetinc, Violeta Tomić... Je pa ob dnevu svobode medijev kritizirala predlog drugačnega financiranja RTV SLO, ki ga je že lani predlagala Resni.ca, da bi ukinili prispevek vseh ljudi in financiranje v celoti prenesli na proračun. Z drugačnim državnim financiranjem iz žepov vseh ljudi bi po mnenju Pirc Musarjeve to postala državna televizija. In ne s čistkami, ko si je njen poltični pol tam na vrhu, pa tudi nižje, nastavil vse kar leze in gre. Žan Mahnič (SDS) jo je zaradi dvoličnosti označil za komunajzerko. Dodatnih več kot deset milijonov iz proračuna so s spremembo zakona RTV SLO lani zagotovili že poslanci Svobode, SD in Levice. Nataša Pirc Musar takrat tega “prenosa” ni kritizirala. Ko nekaj delajo njeni, je tiho, če drugi, je konec sveta. Si predstavljate, kako bi se odzvala, če bi sedanja koalicija na hitro sprejela zakon, da se takoj odstavi vse programske svetnike, direktorje in urednike na RTV Slovenija in zmeče na cesto kup novinarjev, ki niso dovolj naši, ker so politično bližje nekdanji novinarki TV SLO Pirc Musarjevi?
Ocena Mahniča o komunajzerki je poslance in medije na levi dvignila v zrak. Denimo, Žavbija. Žavbi politike z desne lahko zmerja s fašisti, obratno s komunajzerji pa se politikov z njegovega pola ne sme. Še posebej ne Pirc Musarjeve, ki jo je za predsednico predlagal Milan Kučan. Nekoč voditelj naše komunistične partije in socialističnega režima, v katerem so bile vse druge stranke prepovedane. Na drugi strani nobene podobne povezave v ozadju zmerjanj s fašizmom ni.
Kako je s svobodo medijev bomo ta teden lahko dodatno opazovali ob Evroviziji, ki bo na Dunaju, kjer RTV SLO ne bo in tudi prenosa ne. Nekdanja socialistična Jugoslavija je bila edina med državami v socialističnem bloku, ki si je nekoč to prireditev upala prenašati in tudi sodelovati. Bili smo nekoliko bliže Evropi kot drugi v bloku. Tudi meje so bile bolj odprte.
Danes, ko nismo več v socializmu, pa cenzura. Za interese tujcev na zahtevo levih strank, ki v spopadu na Bližnjem vzhodu navijajo za Palestino. V položaju, ko so Palestinci iz Gaze s povsem nečloveškim ravnanjem sprožili brutalno vojno, katere žrtev so najbolj sami. Kje smo, kaže tudi, da je dosedanja vlada za evropsko komisarko po polomu s Tomažem Veselom delegirala Marto Kos, ki je v prejšnjem režimu kot novinarka, kar je podrobno razkril Igor Omerza, delala za tajno politično policijo komunističnega režima. Dobro je v primerjavi z nekdanjim odgovornim urednikom Dela in poslancem Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića Mitjo Meršolom vsaj to, da Marta Kos zdaj ne razglaša, kako ponosna je na to, da je kot dopisnica iz Zahodne Evrope delala za tajno službo totalitarne države Vzhoda. Kjer so dopisniki to praviloma morali. Diktatura pač, kjer ni bilo nobenega neodvisnega tiska.
Da povem naravnost. Motita se predsednica Nataša Pirc Musar, ko zahteva, da mora ostati prispevek za RTV SLO, pa tudi Zoran Stevanović z Resni.co, ko bi v celoti financiranje prenesel na proračun. Da moramo medij, kjer je bila izvedena politična čistka, ki so jo tam zaposleni novinarji večinoma celo podprli in kjer se gredo politični aktivizem za interese tujcev (pa če so to Palestinci ali Izraelci), plačevati vsi s prispevkom ali iz državnega proračuna, je globoko napačno. To naj plačujejo tisti, ki menijo, da takšen medij zanje opravljajo pomembno vlogo. Plačajo lahko tudi več od prispevka, če to želijo. A prostovoljno. Ne pa vsi, ker ne delajo za vse.
Sam menim, da tak pristranski servis ni vreden centa iz mojega žepa.
A ga bom moral še plačevati. Kot moramo za dolgotrajno oskrbo, ki je ni, dvojno za zdravstveno oskrbo, da ne moremo do osebnega zdravnika ali ginekologa in kot plačamo pošteno informiranje, dobimo pa cenzuro in čisto nič skriti politični aktivizem medija, ki se razglaša za javnega.
Četrta vlada Janeza Janše, če bo izvoljena, bo, če bo tega sčasoma manj, zaradi tega vrnitev v normalnost.
