Politična vojna glede interventnega zakona, s katerim nova desnosredinska večina niža obdavčitev osnovnih živil, energentov in razbremenjuje upokojence, je dobila bliskovito nadaljevanje. Po tem ko so levi sindikati ob podpori odhajajoče koalicije (Svoboda, SD, Levica) zbrali več kot 2.500 neoverjenih podpisov za zbiranje 40.000 overjenih podpisov za referendum in to s trditvami, da bi nižji davki koristili predvsem bogatim, so poslanci treh poslanskih skupin desne sredine danes vložili zahtevo, da državni zbor zbiranje podpisov in izvedbo referenduma prepove. Pod predlog so prvi podpisali Janez Cigler Kralj (NSi), Franc Križan (Demokrati) in Katja Kokot (Resni.ca). V celoti lahko zahtevo preberete na koncu.
Ustavna prepoved referenduma o davkih in dajatvah
Predlagatelji opozarjajo na določbo ustave, ki v svojem drugem odstavku 90. člena izrecno določa, da zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki urejajo davke, carine in druge obvezne dajatve, ali o zakonih, ki so nujni za izvrševanje državnega proračuna.
Ker interventni zakon (ZIURS) neposredno posega v davčne stopnje osnovnih dobrin, odpravlja obvezne prispevke za dolgotrajno oskrbo za upokojence in tudi sicer ureja to področje, tudi s kapico pri višini prispevkov za pokojnine in zdravstveno zavarovanje za najbolje plačane, gre po mnenju desne sredine za šolski primer zakona, o katerem ljudstvo na referendumu ne sme odločati.
Sklicevanje sindikatov in leve opozicije, da zakon vsebuje tudi nekatere nedavčne določbe, zaradi katerih bi bil referendum dopusten, predlagatelji v dokumentu zavračajo s sklicevanjem na preteklo ustavno sodno prakso. Ustavno sodišče je namreč v preteklosti že zavzelo stališče, da za nedopustnost referenduma zadostuje, če pogoje iz 90. člena ustave izpolnjuje “bistveni oziroma pretežni del” zakona. Ker v tem primeru pretežni del določb pomeni davčne in proračunske razbremenitve v višini več sto milijonov evrov, stranske določbe po ustavni doktrini niso odločilne.
Na potezi državni zbor in nato ponovno ustavni sodniki
Z vložitvijo tega predloga bo moral državni zbor sedaj na izredni seji sprejeti sklep, s katerim bo uradno ugotovil nedopustnost referenduma in ustavil sindikalno zbiranje 40.000 podpisov.
Če (oziroma ko) bo parlament ta sklep sprejel, imajo sindikalni šefi na voljo še pritožbo na ustavno sodišče. Tam pa ustavne sodnike čaka zanimiv test. Večino sodnikov so imenovale stranke z leve in nazorsko tudi sodijo na levo, a bodo sindikatom težko pritrdili, ker bi bila odobritev referenduma o davkih precej očitno kršenje besedila ustave in prakse ustavnega sodišča. Po vrhu pa še tvegano, ker bi na referendumu lahko večina nižanje davkov in prispevkov potrdila, ni namreč povsem točno, da so cenejši cenejši kruh in mleko le v korist bogatih.
Pri nastajanju članka je pomagal AI Gemini
