“Zato pripravite se na referendum. Jaz bom glasovala proti.” Tako je referendum Nataša Sukič iz Levice napovedala referendum pred tednom pred glasovanjem o interventnem zakonu, ki bi znižal davke in prispevke. Podobno je z referendumom zagrozila tudi Lena Grgurovič iz Svobode: “Seveda bom glasovala proti in se vidimo na referendumu”. Janja Sluga (Svoboda) pa je dodala: “Še enkrat proti in na svidenje na referendumu.” Referenduma javno iz zadnja leta vladajoče koalicije javno niso napovedali le poslanci SD, ki pa so tudi za.
Zadnja vest: za veto je bilo 14 državnih svetnikov, proti pa 21
V skladu z napovedmi poslank Svobode in Levice nameravajo levi sindikati danes vložiti 2.500 podpisov, da bi sprožili zbiranje 40.000 podpisov za referendum o zakonu, s katerim stranke desne sredine znižujejo obdavčitev kruha, jajc, mesa in podobnih osnovnih dobrin, energentov, oddajanja stanovanj, odpravljajo prispevek za dolgotrajno oskrbo v delu, ko je od lani določen kot obveznost za upokojence in uvajajo omejitev višine plačevanja prispevkov za tiste, ki prispevajo daleč največ (kapica pri visokih plačah). Popoldan je državni svet, tudi na zahtevo sindikatov, najprej glasoval o vetu na ta zakon. Veto ni bil izglasovan. Poimensko so svetniki glasovali tako:
AŽMAN MONIKA: ZA
BOROVNIK BOJAN: ZA
BRATUŽ OTON: PROTI
CRNEK DEJAN: ZA
DERMOL PETER: ZA
FAJT RAJKO: PROTI
GORENŠČEK MITJA: PROTI
JERKIČ LIDIJA: ZA
KALENIĆ RAMŠAK BRANKA: ZA
KASTELIC DANIJEL: PROTI
KEKEC BOJAN: PROTI
KLOBASA DAVID: PROTI
KOMAC OSKAR: ZA
KORENE GREGOR: PROTI
KUMER SAŠKA KIARA: ZA
LOTRIČ MARKO: PROTI
MARENTIČ IGOR: ZA
MEDVED ANTON: PROTI
MEGLIČ IVAN: PROTI
OPEC VÖRÖŠ JASMINA: —
OZIMIČ MILAN: PROTI
PEJOVNIK RADOVAN STANISLAV: ZA
POGAČAR LEOPOLD: PROTI
POHOLE MILOŠ: PROTI
POTOČAN BOJANA: ZA
PULKO ALEŠ: PROTI
SLAPAR MATEJ: PROTI
SMOLE JOŽE: PROTI
STAROVEŠKI MARKO: PROTI
STEINER LUKA: —
STRNAD DUŠAN: PROTI
ŠKOLČ JOŽEF: ZA
ŠTOLFA MATJAŽ: ZA
ŠTRUKELJ BRANIMIR: ZA
ŠVAGAN MATJAŽ: —
TOMAŽIČ BRANKO: PROTI
ZAVADLAV UŠAJ ELENA: PROTI
ZEVNIK DARKO: —
ZIDANŠEK MARKO: PROTI
ŽURA DRAGO: —
Če bi bil veto izglasovan, bi moral del sindikatov, ki dela za cilje Svobode, SD in Levice, z referendumsko proceduro počakati, da zakon o znižanju davčnih bremen stranke desne sredine ponovno potrdijo v parlamentu. Že pred glasovanjem sem opozoril, da možnosti, da bi zakon državni svet popoldan ustavil, ni veliko. To je bil verjetno tudi razlog, da so iz Levice prejšnji teden predlagali odstop predsednika državnega sveta Marka Lotriča z bizarno idejo, da vodenje državnega sveta ni združljivo s strankarsko pripadnostjo ali vodenjem strank. Vsi predsedniki državnega sveta doslej so bili povezani s strankami, tudi predsedniki strank so bili že med njimi. Da parlamentarci, tudi če gre za državni svet, ne bi smeli biti politiki, pa je tudi sicer precej nora zamisel, ki izvira iz časov diktature proletariata, ko so bile stranke in svobodne volitve prepovedane, ker je bila dovoljena le zveza komunistov, ob njej pa “nepolitične” režimske organizacije, torej socialistična zveza delovnih ljudi, zveza socialistične mladine, socialistični sindikati, zveza borcev, ki so bili z revolucijo določeni za vladarje.
Če bo referendumska procedura danes sprožena, se bo verjetno zapletlo, kot je pred tednom, ko so poslanke zadnja leta vladajočih strank napovedale referendum, opozoril Janez Cigler Kralj (NSi), ker 90. člen ustave določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna.
Če bodo iz leve in sindikati vztrajali, je pričakovati odločanje ustavnega sodišča, kar bo zanimiv test, ker so večino sodnikov zadnja leta izvolili iz leve in nazorsko tudi sodijo na levo. Morebiten referendum, če ga kljub ustavni prepovedi ustavni sodniki dovolijo (ali v DZ večinsko ne ustavijo), bo zanimiv, ker ga zadnja leta vladajočim strankam ne bo preprosto dobiti. Nižji davki namreč niso udarec po revnih, kar zatrjujejo te stranke, lahko pa pomeni težave za državni proračun, ki je zaradi velikanskih predvolilnih bombončkov, med drugim z visokim višanjem javnih plač in delitvijo regresov, v težavah, ker so politiki Svobode, SD in Levice prebili celo omejitve v skrajnem primeru še dopustnega zapravljanja.
