Kaos je na avtocestah, ko dobivamo novo vlado. Po volitvah je DARS spet začel svoje obnove. Ko so avtoceste lani spremenili v parkirišča, so nam v času pred volitvami vladajoči za štiri mesece odpravili plačevanje vinjet. To je bil eden od manjših bombončkov, s katerimi so poskušali kupiti volitve. Največji so bili pri plačah, kjer bodo posledice državo udarile dolgoročno. Ta teden smo iz odhajajoče vlade izvedeli, kdo je kriv, da je avtocestni križ spet parkirišče, kjer se vrstijo nesreče. Krivi smo vozniki, ki ne spoštujemo reda, zaradi česar bo vlada v odhajanju na območja zastojev postavila več radarjev, na deloviščih pa bo več policistov, če že delavcev tam popoldne ni, kaj šele ponoči, ker bi to bilo pretežko za gradbince in predrago za DARS, kamor je Robert Golob nastavil svojo družino Ribič. Slabše bi bilo le še, če bi ljubljanski župan Zoran Janković na obvoznici za tiste, ki tam zjutraj in popoldan stojijo, postavil parkomate. Je že blizu temu. Iz centra mesta, da bi pobral denar vsem, ki prihajajo delat ali karkoli urejat v državne ustanove, tudi zdravstvene, župan parkirnine širi do obvoznice in to za parkiranje na območjih, ki so jih plačali ljudje zase in ne občini za služenje denarja. Mesto privatizira javno. Zaradi pogoltnosti poteka zbiranje podpisov za referendum. Podpisal sem tudi osebno. Z novim lokalnim davkom, parkirnino skoraj že povsod, gre oblast predaleč. Udarjajo po revnih. Bogati imajo garaže in parkirišča. In z njimi služijo.
Avtocestno parkirišče Slovenija
Za avtoceste kot parkirišča je Janković tudi sokriv. Politiki sedanje vlade, najpomembnejši so Jankovićevi kadri, denimo Golob, so proračunsko plačanim levim aktivistom, ki se razglašajo za ljudstvo, pred volitvami obljubili, da ne bodo širili avtocest. Obljubo so izpolnili. Nikjer nismo dobili dodatnega tretjega pasu in ne dodatnih avtocest. Podobno so predpotopne ostale železnice.
Da bi imeli moderne avtoceste, vsi plačujemo. Denar so preusmerili drugam. Del prispevka, ki ga za avtocest plačujejo tovorna vozila težja od 3,5 tone, gre v gradnjo 27,1 kilometra tira za državno Luko Koper in to dolgoročno, ker se bodo posojila poplačevala še desetletja. Za predsednika Svobode Goloba so na tem delovišču pred volitvami začasno odprli progo in jo nato zaprli. V Kliničnem centru pa filmsko zanj priredili odprtje oddelka, ki so ga po tem razmontirali. Potemkinove vasi kot sredstvo volilne kampanje. Ostale so medicinske sestre, ki jim parkiranje celo že daleč od kliničnega centra pobere lep del plače. In ki stojijo v zastojih, ko se vozijo proti Ljubljani.
V času teh državnih zastojev nastaja desnosredinska vlada. Zmanjšali so že število ministrstev iz rekordnih 19 na 14. Ta teden pa so sprejeli zakon, ki je za levico čisti šok. Po višanju davkov in prispevkov še bolj pa trošenju zadnja leta, znižuje obdavčitev kruha, moke, jajc, mleka, mesa in še vrste osnovnih prehrambenih izdelkov, pa tudi energentov, znižuje obdavčitev oddajanja stanovanj, upokojencem ukinjajo enoodstotni prispevek od pokojnin, ki ga od lani morajo plačevati za dolgotrajno oskrbo, ki je vlada ni zagotovila, ker se jim je projekt veličastno zalomil že pri informacijskem sistemu, ki ga v štirih letih ni nihče naredil. Denar in to od vseh, ne le od upokojencev, je zaradi tega končal na posebnem računu finančnega ministrstva za zagotavljanje likvidnosti proračuna. Iz vlade so mi po novem letu zagotovili, da 140 milijonov, od tega kakšnih 30 milijonov od upokojencev, za likvidnost proračuna niso potrebovali. Smo pa v teh dneh izvedeli, da zdaj iščejo rešitve, kako letos zmanjšati porabo proračuna za kar 300 milijonov, ker so s trošenjem, predvsem dvigom plačne mase, prebili vse omejitve.
Nova politika levice: višji davki za kruh so dobri za revne
Varčevanje seveda načrtujejo za naslednjo vlado. Doslej vladajoče stranke, ki so zadnja leta dramatično povečale trošenje države, proti nižjim davkom in ukinitvi prispevka upokojencem, že zbirajo podpise za referendum. Za to so še posebej angažirale svoje sindikate, ki so zanje takoj začeli zbirati podpise, v državnem svetu pa so zahtevali glasovanje o vetu, ki bo jutri. Neuradno je v državnem svetu slišati, da z vetom proti nižanju obdavčitve kruha ne bodo uspeli. Uspešneje bodo znižanje davčnega primeža z leve ustavljali z referendumsko pobudo. Glavni argument, ki ga uporabljajo, je, da gre za zakon, ki koristi bogatim. Saj veste: nižja obdavčitev kruha, mleka, jajc, energentov in znižanje odiranja tistih, ki oddajajo stanovanja, pa ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo upokojencem, je napad na delavske pravice in najbolj revne. Višji kot so davki in prispevki običajnih ljudi in upokojencev državi, težje je kapitalistom, je logika, ki vam jo prodajajo. Iz SDS in NSI pa so predlagali spremembo zakona, ki odpravlja zlizanost sindikatov, ko gre za članarine, ki jih morajo delavcem avtomatično trgati država in podjetja.
Ustava referendume o davkih prepoveduje. Velike verjetnosti, da bi res odločali o tem, ali manj obdavčen kruh udari po revnih, ni. Čeprav povsem izključiti možnosti referenduma ni mogoče. Pravo je pri nas raztegljiva stvar. Ustavno sodišče pa, kot smo ugotovili ob čistki na RTVS, rado pomaga levim strankam, ki so nastavile sodnike. Zakon sicer vsebuje tudi določbe, ki niso povsem davčne, a bolj obrobne. Bodo pa referendumski manevri z leve veljavo davčnih olajšav za ljudi najmanj zamaknili. Cilj je s kravalom, kjer jim ob sindikalistih pomagajo še številni mediji, sprožiti notranje konflikte na desni, ki prevzema oblast. Torej, da v tednu, ki je pred nami, Janeza Janšo za predsednika vlade ne bi podprlo najmanj 46 poslancev ali da za njegove ministre pozneje ne bi bilo večine. Državo bi to pahnilo v politično nestabilnost, a oblast bi vsaj za nekaj časa kljub po porazu na volitvah in izgubljenih večini v DZ ohranile Svoboda, SD in Levica. Robert Golob.
Da bi to dosegli, z leve aktivisti celo javno pritiskajo na poslance z desne sredine, napovedani so tudi že protesti, kakršne je v preteklosti, ko je Marjan Šarec zabrisal puško v koruzo, organizirala Nika Kovač. Takrat “proti izdajalcem iz SMC in DeSUS”. Zdaj so sovražniki predvsem poslanci Demokratov in Resni.ce. Na protestih po odstopu Šarca je Ludvik Tomšič javno pozival, da je treba Janšo takoj ubiti in samo ubiti. Pozivi k smrti političnih nasprotnikov, z vzkliki smrt janšizmu, pa so postali stalni del protestov, za katerimi so bile leve stranke in so se jih njihovi voditelji tudi udeleževali.
Ko pade pomemben del politike države tako nizko, je logična posledica, da dobimo Potemkine vasi, avtoceste kot parkirišča in da poskušajo v stoječi promet prisiliti celotno državo, da ne bi prišlo do menjave oblasti.
