Predsednica Levice Asta Vrečko proračunu ne bo vračala 8.346 evrov evrov, ki jih je mimo zakona podarila politični aktivistki levice Svetlani Makarovič. Po izgubljenih volitvah je vlada Roberta Goloba, ki opravlja tekoče posle, včeraj ugodila ministrstvu za kulturo in razveljavila že drugo odločbo vladnega Urada za nadzor proračuna (UNP), da mora ministrstvo za kulturo državnemu proračunu vrniti 8.346 evrov. Da je ta denar Vrečkova Makarovičevi podarila mimo zakona in predpisov je ob inšpekciji finančnega ministrstva ugotovilo tudi računsko sodišče v reviziji poslovanja vlade v letu 2023.
Denar je Vrečkova podarila z razlago, da politični aktivistki pripada, ker se mu je nepreklicno odrekla leta 2000, ko je zavrnila Prešernovo nagrado. Od Prešernovega sklada je Makarovičeva ta denar zahtevala februarja 2023, a so jo tam zavrnili, ker niso bili pripravljeni kršiti zakona. Kar ni storil sklad, je osebno zagotovila ministrica. V normalni državi bi politika, ki svojim aktivistom deli javni denar mimo pravil, obiskali organi pregona in bi se začel sodni postopek zaradi kraje javnega denarja, sem opozoril že, ko je denar Vrečkova podarila.
Pri nas se to ni zgodilo, premier Robert Golob je v policiji izvedel obsežne čistke. Dvakrat. Urad za nadzor proračuna je v ponovnem postopku izrednega inšpekcijskega nadzora nad zakonitostjo izplačila Prešernove nagrade za leto 2000, ki ga je moral ponoviti, ker je vlada prvič odločila, da je kršil pravila upravnega postopka, znova odločil, da mora ministrstvo za kulturo v proračun vrniti 8.346 evrov neupravičeno izplačanih proračunskih sredstev. Ministrstvo za kulturo je ponovno vložilo pritožbo. Vlada pa je v ponovnem pritožbenem postopku po izvedbi dodatnih procesnih dejanj skladno z zakonodajo, ki ureja splošni upravni postopek, že spet ugodila svoji ministrici in odločbo UNP odpravila, s čimer se je konkretni inšpekcijski postopek ustavil, so iz vlade sporočili včeraj.
Makarovičeva je pred volitvami leta 2022 kot politična aktivistka skupaj s tudi državno financiranim političnim aktivistom Zlatanom Čordićem in še nekaj podobnimi aktivno sodelovala na politkolesarskih protestih, ki so jih soorganizirale danes vladajoče stranke, udeleževali so se jih tudi njihovi voditelji. Med drugim je na teh protestih zaradi kritičnega poročanja o ponarejanju zgodovine politikov levih strank novinarja Jožeta Možina javno zmerjala za lažnivca, vladnega hlapca, izdajalca, svinjo, ki je našla korito in ob tem hujskala k nasilju proti njemu z vzkliki smrt janšizmu in smrt fašizmu. Zaradi tega nenavadnega ravnanja političnega aktivistke levice, ki dobiva tudi izjemen politično dodeljen dodatek k pokojnini, poteka spor na sodišču, ki ga je sprožil novinar. Makarovičeva tam trdi, da je bilo njeno zmerjanje in pozivanje k obračunu z novinarjem umetnost. Po višini dodatkov k pokojninam je bila med političnimi privilegiranci leta 2024 Svetlana Makarovič na tretjem mestu v državi. Vsota politično podarjenega ji je iz 19.775 evrov v letu 2023 poskočila na 21.515 evrov dodatka k pokojnini za zasluge v letu 2024. Dobiva pa ta politični dodatek od leta 1999. Torej že več kot četrt stoletja. Dodelila ji ga je dosmrtno vlada Janeza Drnovška po zakonu, ki to omogoča še iz časov komunizma.
Za lani podatek o višini dodatka k pokojnini za Makarovičevo še ni dostopen. Iz ZPIZ so mi sporočili, da je razlog, da javnost ne more izvedeti, ker minister za delo Luka Mesec (Levica) še ni pregledal poslovanja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po trditvi ZPIZ, da podatkov, dokler jih ne odobri Mesec, nimajo in mi jih zaradi tega še ne morejo poslati, sem za pojasnilo prosil ministrstvo za delo in tudi za posredovanje podatkov. Odgovorili so mi, da oni tudi nimajo teh podatkov, da pa poslovanje ZPIZ še potrjujejo. V celoti je bil odgovor takšen:
“V zvezi z vašo zahtevo za posredovanje podatkov o lani izplačanih državnih dodatkih k pokojninam zaslužnim državljanom in športnikom pojasnjujemo, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), Zakona o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZPFOPIZ-1) in Pravilnika o obrazcih in dokumentaciji za obračun finančnih obveznosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja dolžno opraviti nadzor obračuna obveznosti Republike Slovenije za pokojnine, priznane pod ugodnejšimi pogoji, in drugih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (PIZ) ter letni obračun za neplačane oziroma izpadle prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za preteklo leto. Nadzor se opravi enkrat letno, in sicer v roku 30 dni po predložitvi letnega obračuna obveznosti s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Obveznost države do zavoda za posamezno leto se tako ugotovi na podlagi letnega obračuna obveznosti RS za pokojnine, priznane pod ugodnejšimi pogoji, in druge prejemke ter za izpadle prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za preteklo leto, ki ga mora v skladu s tretjim odstavkom 13. člena ZPFOPIZ-1 zavod predložiti MDDSZ in Ministrstvu za finance v 60 dneh po sprejetju letnega poročila. V letošnjem letu je zavod letni obračun obveznosti predložil v predpisanem roku dne 23. 4. 2026.
Nadzor obveznosti s strani MDDSZ v letu 2026 še ni bil opravljen, se pa načrtuje v predpisanem roku 30 dni od predložitve letnega obračuna obveznosti. Glede na to, da je priprava podatkov v domeni zavoda, prosimo, da se za njihovo pridobitev po opravljenem nadzoru MDDSZ obrnete na njih.
V letu 2025 je bil pregled letnega obračuna tekočih obveznosti Republike Slovenije za pokojnine, priznane pod ugodnejšimi pogoji, in druge dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter letni obračun za neplačane oziroma izpadle prispevke za PIZ za obračunsko obdobje od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024 s strani MDDSZ na Zavodu opravljen dne 20. 5. 2025.”
