Pregon nadzornikov: Krivic v Reporterju o zlorabi tožilstva pred volitvami

“Moram odločno obsoditi očitno zlorabo specialnega državnega tožilstva v predvolilne namene, do katere je prišlo, ko je tožilka po dveh letih zavlačevanja šele tik pred volitvami sprožila kazenski postopek zoper štiri poslance opozicije (NSi), češ da so zlorabili svoj položaj, ko so v imenu KNOVS-a ugotavljali, ali policija prisluškuje (med drugimi) tudi članom njihove stranke – in jim potem sporočili, da jim ne prisluškuje. In tožilstvo je o tem obvestilo medije, preden so obtoženi na obtožbo lahko reagirali! Slednje, skupaj s časom, ko se je to zgodilo, je zame jasen dokaz, da je tu tožilstvo zagrešilo neprimerno hujšo zlorabo položaja kot morda obtoženi. Ali so jo tudi oni, je mnogo bolj zapleteno vprašanje, ker gre za izrazito sporno (»mejno«) vprašanje – po mojem mnenju je odgovor na to vprašanje prej ne kot da. A naj bolj kompetentno od mene odgovorijo nanj kazenskopravni strokovnjaki – in na koncu, če obtožba ne bo umaknjena, seveda sodišče, toda ne pod pritiskom predvolilnih strasti in emocij.”

Tako nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic v reviji Reporter opozarja na zlorabo po nenavadnem poročanju medijev o kazenskem postopku, ki naj bi ga specializirano državno tožilstvo sprožilo na sodišču proti nekdanjemu predsedniku NSi Mateju Toninu in poslancem iz komisije za nadzor obveščevalcev Janezu Žaklju, Jožefu Horvatu in Jerneju Vrtovcu. Kot sem poročal so ti poslanci v okviru komisije za nadzor o obveščevalnih služb preverjali, ali se tajno prisluškovanje, sledenje in podobne metode s strani policije, tožilstva in sodišča niso zlorabile v primeru več opozicijskih politikov. Policija jim je zagotovila, da direktorju DARS Valentinu Hajdinjaku, ki so ga takrat vladajoči ravno poskušali odstaviti, da bi na vrh DARS nastavili politika Svobode Andreja Ribiča, ne prisluškujejo in tajno sledijo. Iz sporočil tožilstva, ki je sprožilo postopek proti poslancem, pa smo zdaj izvedeli, da dejansko so preverjali osebne komunikacije Hajdinjaka, prisluškovanje, sledenje in podobno je bilo verjetno odrejeno za preverjanje, kako je posloval kot direktor DARSA, dejansko pa je bilo uporabljeno za zbiranje podatkov o ravnanju predsednika NSi Mateja Tonina in poslancev Janeza Žaklja, Jožefa Horvata in Jerneja Vrtovca, ki nimajo zveze z DARS, lahko pa vladajočim ti podatki pomagajo za črnjenje opozicije pred volitvami, da bi vladne stranke dosegle boljši rezultat. 

Torej za točno tisto zlorabo oblasti, ki so jo opozicijski poslanci iskali. Zlorabe so mogoče, v preteklosti so se že večkrat dogajale. Predsednik Svobode Robert Golob je izvedel večkratne politične čistke v policiji, da bi si zagotovil popoln nadzor. Diskreditacijam opozicijskih politikov pa smo tudi res priča v medijih, kamor so pred volitvami prišli podatki iz policije in tožilstva iz nadzora Hajdinjaka, ki so zaupne narave in do katerih imajo preko policije dostop le vladajoči, novinarji in javnost pa le, če jim ti posredujejo.

Nerodnost za vladajoče je, ker so po ustavi poslanci na ravni EU in pri nas z imuniteto zaščiteni pred protiukrepi oblastnih organov, kazenski postopki proti njim brez dovoljenja parlamenta niso dovoljeni. Na ravni EU, kjer bo evropski parlament po poročanju medijev odločal o imuniteti (ali dovoliti kazenski postopek proti Mateju Toninu, ker bi naj izdal, da policija ne nadzira Hajdinjaka), je manipulacija vladajočih naletela na precej oster odziv, saj je naša država znana po tem, da se sodišča zlorabljajo za nepoštene politične obračune pred volitvami in da tudi najvišji sodniki, denimo nekdanji šef vrhovnega sodišča Branko Masleša, sicer tudi funkcionar komunistične partije na sodišču (sekretar) v prejšnjem režimu, zlorabljajo položaje z nepoštenim sojenjem, ko bi se morali izločiti.

Krivic s kritiko tožilstva opozarja tudi na zlorabo policije, ki je te podatke zbirala in medijev, ki so ljudem nepošteno poročali, ko so pred kamere zadnje dni vabili le advokate nenavadnega ravnanja policije in tožilstva (in s tem vlade), ki so jih lažno predstavljali kot neodvisne pravne strokovnjake. Denimo, Miho Šepca, ki so ga za neodvisnega strokovnjaka nepošteno predstavljali na POP TV in RTV Slovenija, čeprav je bilo očitno, da nastopa kot odvetnik vladne strani v sporu. Podobni nenavadni sinhronosti smo bili priča že, ko je Nika Kovač z novinarji na obeh televizijah zasliševala Anžeta Logarja zaradi spornega oglaševanja na družabnem omrežju Meta, kar je bilo nenavadno, ker Nika Kovač neskončno bolj zlorablja družabna omrežja za oglaševanje vladnih strank kot Logarjevi, pa je o tem nihče ni nič vprašal. Obratno, omogočili so ji propagandno dejavnost še na obeh televizijah, ki so sta jo lažno prikazovali kot neodvisno predstavnico civilne družbe, čeprav gre za znano politično aktivistko levice, ki tudi uradno dela za vlado, ko vodi strateški svet Roberta Goloba na področju omejevanja svobode govora.

Poslanci NSi doslej niso seznanjeni z obtožnico ali čem takim, da bi se lahko izrekli, ali se želijo sklicevati na imuniteto. Za podatke, ali je proti poslancem NSi sprožen kak postopek za odvzem imunitete, sem prosil državni zbor. Odgovorili so tako: “Državni zbor zahteve pristojnega organa za odločanje o dovoljenju za začetek kazenskega postopka ali obvestila pristojnega organa o začetku kazenskega postopka v predmetni zadevi ni prejel.”