V Davosu, kamor je ameriški predsednik prišel z nekaj zamude zaradi okvare letala, je Donald Trump povedal, da ne namerava Grenlandije k ZDA priključiti z rabo vojaške sile. In da tega tudi ni nameraval. Vztraja pa, da bi za interese zagotavljanja varnosti celotnega zavezništva Zahoda, Grenlandijo morali prepustiti ZDA, ki je edina sposobna zagotoviti vlaganja, ki so nujna za varnost. Opozoril je, da v okviru Nata ZDA že desetletja zagotavlja varnost številnim državam, ki za obrambo dolgo niso namenjale niti dva odstotka, posamezne države pa skoraj nič, za povračilo pa ZDA nikoli niso zahtevale ničesar.
Ideja napada na Grenlandijo je bila nenavadna, tam imajo namreč ZDA že vojsko za varovanje tega področja in bi torej napadli tudi sami sebe. To območje tudi ni diktatura z brutalnim diktatorjem kot, denimo, je Venezuela.
Zagotovilo, da ni imel in nima namena vojaško posredovati, je bilo precejšnje olajšanje, z obratnim stališčem bi namreč pokril takšno ravnanje Rusije z zasedbo Krima, kjer je ta država v Sevastopolu tudi imela že prej svojo vojsko, in poznejšo invazijo na Ukrajino. To bi bilo tudi zelena luč, da kaj takega Kitajska poskusi na Tajvanu in še za številne države, ki imajo takšne ali drugačne ozemeljske neporavnane račune s sosedami. Tudi na Balkanu.
Trump je napovedal, da se bo v Davosu srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi nadaljevala pogovore, kako doseči prekinitev vojne, ki jo je proti Ukrajini sprožila Rusija. Srečanje je Trump napovedal že za danes, a verjetno je imel v mislih jutrišnji dan.
