Site icon Spletni časopis

Radiatorska integriteta. Pika. Dokončna pika.

Po dolgi borbi Roberta Goloba s pomočjo najbolj pasjega odvetnika v državi Stojana Zdolška, da bi preprečil stališče KPK, da je ravnal nepošteno (kršil integriteto) z večkratnimi čistkami v policiji, je KPK to ugotovil tik pred novim letom in volitvami. Premier je že veliko prej povedal, da je samoumevno, da bo v takšnem primeru odstopil. Seveda ni odstopil. Vsi smo vedeli, da ne bo odstopil. Golobove besede niso vredne prebite pare. Celo, ko reče pika. In dokončna pika. In to se mu dogaja v položaju, ko vse institucije ocene gospodarske rasti države nižajo proti nuli, proračunska luknja pa je zaradi divjega trošenja eksplodirala proti dvema milijardama.

Če bi Golob odstopil, da bi morala predsednica republike Nataša Pirc Musar razpisati izredne volitve in ne rednih. Redne volitve je razpisala 6. januarja letos. Po odločitvi KPK. Ni mogoče izključiti, da je vedela več kot smo vsi ostali. Za odločitev KPK je javnost ta teden izvedela od premiera Goloba. KPK je še ni objavila. Da so previdni, je razumljivo. Iz preteklosti je znan primer grobe politične zlorabe KPK, ko je Goran Klemenčič objavil ugotovitve o Janezu Janši, med drugim s podtikanji o Trenti, pa mu ni ponudil možnosti odgovoriti na obtožbe, kar bi po zakonu moral. To je pozneje pravnomočno ugotovilo tudi sodišče. Posledica zlorabe je bila, da je v času hudo gospodarske krize padla vlada. Ker je bil Klemenčič nastavljen na vrh KPK kot prej politični funkcionar (namestnik ministrice Katarine Kresal), ki je celo pripravljal spremembe zakona o KPK, ki jih je pozneje kršil, je bilo jasno, da je šlo za čisto zlorabo položaja za strankarske interese, kar je dolgoročno škodovala državi. Pa tudi KPK. Kdo bo takšnim še verjel?

Tokrat pa KPK celo, ko so izpeljali vse postopke, ni objavila odločitve. Golob je napovedal, da bo sprožil sodni spor proti tej javnosti prikriti vsebini. In zdaj čakajo na razplet tega. Smo pred volitvami, zavlačevanje se je Golobu maščevalo, problem pa zdaj prestavlja na način, da se postavlja v vlogo žrtve politične zlorabe komisije, kar je nekoč bil Janša. Ni prepričljiv, ker je celoten senat KPK nastavila njegova stran. Težavo pa ima tudi pri vsebini. Ko gre za KPK moramo pogledati argumente in vse preveriti. Na zaupanje nič. V preteklosti so že večkrat pokazali, da so komisija za politične obračune z desnico in za obrambo nečednosti na levi. Da je bilo kršitev integritete vladarja, ko je Golob večkrat na hitro menjaval razne šefe policije, kar je zdaj ugotovila tudi KPK, ni nič presenetljivega in je preprosto res. Vsi vemo, da je Golob brutalno zlorabljal oblast za lastne koristi, koristi svoje stranke in koalicije, da bi si zagotovili še drugi mandat. Na to sem sam opozoril že, ko sem bil še urednik Siol.net, s kolumno, ki jo je pozneje cenzuriral urednik, ki si ga je s čistko vrha Telekoma in Siol.net nastavil Golob. Tudi ta zaplet je pokazal pomanjkanje vsake integritete. Oblastniško bedo. V kolumni, ki je “izginila”, sem zapisal:

“Le neodvisen sodnik lahko odloči o krivdi Dušana Josipa Smodeja po objavi pričevanj, da naj bi spolno zlorabljal omamljene mladoletnice, fantazij o vezanju mladenk na radiator v kleti in finančnih prevar. Sodnika ne morejo nadomestiti objave na družabnih omrežjih, vaške opravljivke ali necenzurirani novinarji, ki jih za črnjenje nasprotnikov najemajo politiki ali so z njimi celo v posteljah. Težava primera Smodej pa je, da vemo, da sodbe sodnika najbrž ne bo. Ne le zaradi tega, ker posledice prijave spolne zlorabe, če si zlorabljene že drznejo prijaviti, praviloma udarijo po žrtvah samih. Imamo tudi vrh policije, ki je podoben necenzuriranim novinarjem v službi politikov. Nova vlada si je že nastavila svojega. Vrh policije je zamenjala hitreje in obsežneje kot prejšnja. Svoje so nastavili, tak vtis so ustvarili s politično čistko, da bi preganjali in diskreditirali opozicijske politike in varovali tiste na oblasti, če se znajdejo v težavah, kot so te z Dušanom Josipom Smodejem.”

A ni ostalo le pri tem in posebnem varovanju, ki ga je Golob ustanovil posebej zase, ker z običajnim za funkcionarje, ki tudi sodi pod njega, ni bil zadovoljen. Golob je ambiciozen. Vrh policije je zamenjal še enkrat. Pa vrh Siol.net tudi še drugič. Po prvi čistki še niso bili dovolj pridni in podrejeni. Ni meja za tega vladarja. Le da se mu je v drugo uprla notranja ministrica Tatjana Bobnar skupaj z generalnim direktorjem policije Boštjanom Lindavom, ki je bil le v.d., ker mu pravega mandata Golob ni želel potrditi, tako je namreč lažje vplivati na šefa policije. Podobno so imeli v preteklosti politiki v šahu pogosto odgovorne urednike državnih medijev. Tudi Siol.net. Šef policije je bil imenovan le za kratek čas, brez polnih pooblastil. Šibek. Negotov.

Posledice čistk so bile škodljive za državo in ljudi. Golob se je zaradi upora Bobnarjeve, pa tudi, ker se je razvedelo za zastonjsko bivanje s soprogo Tino Gaber v vili podjetnika Tomaža Subotiča v Istri, ko je ta hkrati dobival pomembne položaje v državnih bolnišnicah, oblast pa mu je pomagala tudi pri njegovih poslovnih ambicijah, denimo v Uniorju, znašel v postopkih KPK. Preiskuje ga tudi policija, ki slovi po tem, da ne more nič najti. Še veliko pomembnejša posledica pa je bila, da je država dobila generalnega direktorja policije, ki je bil imenovan po načelu, da ni važno, če je pismen, važno je, da je naš. Če je nepismen, je še boljši in še bolj naš. Generalni direktor je postal Senad Jušić. Jušić je, čeprav ni izpolnjeval pogojev za opravljanje te funkcije, bil do pred letom generalni direktor policije. Dokler potem še sodišče ni ugotovilo, kar smo vsi vedeli. Si lahko predstavljate sramoto? Pa tudi škodo za državo in policijo, ki jo to povzroči. Če voziš avto brez izpita, te kaznujejo. Lahko pa brez voziš celotno Golobovo policijo. S cenzurirano kolumno sem že na začetku vladanja natančno napovedal, kakšni bodo dosežki te Golobove policije in za kaj gre pri menjavah. Sojenja Dušanu Josipu Smodeju po treh letih ni. Bilo bi nerodno za sedanjo vlado. Denimo za Luko Mesca, ki je povsem brez potrebe zanikal poročanje Bojana Požarja tako, da je zatrdil, da ni imel nikoli nič s Smodejem, da ni bi bil na njegovih zabavah ali da bi imel karkoli s posilstvi mladoletnih deklet s pomočjo drog. A po tem zanikanju so se pojavili videoposnetki Meseca v Fotopubu, ki ga vodi Smodej, in to ob razstavi del slikarja Romana Uranjeka. Pa tudi posnetek Meseca s kozarcem v roki na zabavi tam. Tisti običajni ob kulturnem dogodku in ne s posiljevanjem s pomočjo drog za posilstva. Droge za posilstva naj bi po poročanju vladi naklonjenih medijev del deklet užival povsem prostovoljno in z zavedanjem posledic. Legitimno, ne pa čisto legalno, je dogajanje takrat prijazno relativizirala od časopisa Delo nagrajena politična aktivistka vladnih strank Nika Kovač.

Zlorabe oblasti za večkratne politične čistke v medijih, policiji, državnih podjetij niso bile brez cilja. Eden sam je bil: pridobiti si še en mandat na vrhu vlade.

In finale te bitke in odločanje, ali bo uspelo, je pred nami vsemi.

Exit mobile version