Dopisnik Peter Žerjavič je danes opozoril, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) razveljavilo sodbe slovenskih sodišč, da mora tednik Mladina plačati tri tisoč evrov odškodnine, ker je poslanca SDS Branka Grimsa in njegovo družino primerjal z družino nacističnega zločinca Josepha Goebbelsa in to s fotografijo, na kateri so bili tudi Grimsovi mladoletni otroci, posnetek je bil iz cerkve. Goebbelsova sta imela šest otrok, vseh šest sta Joseph in Magda 1. maja 1945 umorila, po tem sta tudi sama storila samomor.
Sodba je pomembna z vidika nove medijske zakonodaje, s katero so vladne stranke uzakonile brutalno visoke globe za medije, če objavijo kaj sovražnega, ki jih bodo izrekali vladni inšpektorji. Vsaka takšna kazen bo zelo verjetno kršitev evropskega reda, ko gre za temeljne svoboščine ljudi, kaže primer Grimsovih otrok
Da mora Mladina plačati odškodnino so odločila slovenska sodišča, spor je šel čisto do vrha, tudi do ustavnega sodišča, ki je zavrnilo, da bi primer sploh presojalo, češ da ne gre za kršitev človekovih pravic, ki bi imele hujše posledice, kot tudi ne, da bi zadeva odpirala precedenčno ustavnopravno vprašanje z vidika pravice do svobode izražanja. Slovenska sodišča so znana po tem, da ne branijo svobode govora. In ne medijev. Sodbo ESČP je pokazala, da so naši sodniki, tudi ustavni, tudi tokrat niso branili, kar bi morali.
Tako je Žarjavič opozoril na sodbo:
Da bi primer morali presojati, sta na ustavnem sodišču ocenila le Rok Čeferin in Katja Šugman Stubbs. Odločitev, da tega ne bodo presojali, so sprejeli takrat predsednik Matej Accetto, Klemen Jaklič, Rajko Knez, Špelca Mežnar, Rok Svetlič in Marko Šorli. Marijan Pavčnik je bil pri odločanju v tej zadevi izločen.
Branko Grims je ob sodbi ESČP o objavi fotografije njegove družine pred 16 leti in zapisi in interpretacijami Mladine na tiskovni konferenci danes vztrajal, da je šlo za nedopusten poseg v zasebnost njegove družine in predvsem v pravice takrat mladoletnih otrok, ki niso javne osebe. Fotografija je bila posneta ob zasebnem obisku družine na Brezjah, objava in interpretacija pa sta po njegovih besedah povzročili stigmatizacijo, žaljivo označevanje ter resne pritiske na družinske člane, zlasti na otroke. Po njegovem mnenju sodba ESČP predstavlja nevaren precedens, saj napade na družinske člane politikov, vključno z otroki, obravnava kot dopustne v okviru svobode izražanja. Opozoril je, da se sodišče ni vsebinsko opredelilo do varstva pravic otrok in zasebnosti družine ter ni upoštevalo posledic, ki jih je imela objava za mladoletne. Grims je poudaril, da takšna odločitev pomeni “zeleno luč” za diskreditacijo političnih nasprotnikov prek napadov na njihove družine in zasebno življenje, kar je po njegovih besedah ena najbolj nizkotnih oblik političnega obračunavanja in v nasprotju s temeljnimi civilizacijskimi in pravnimi standardi.”
Ustavno sodišče je leta 2022 pojasnilo, da primera ne bo presojalo, ker pritožnica (Mladina) ni podala zadostnih trditev in dokazov, zakaj naj bi imela naložena ji odškodninska sankcija zanjo zastraševalni učinek. Kajti zastraševalni učinek kršitelju naložene sankcije se preizkuša predvsem z vidika, ali je časopisni hiši naložena odškodninska sankcija tako visoka, da lahko ogrozi njene ekonomske temelje; v tej zadevi pa je očitno, da ni tako. Ocenila pa so tudi, da zadeva ni odpirala kakšno precedenčno ustavnopravno vprašanje z vidika pravice do svobode izražanja iz prvega odstavka 39. člena Ustave. Zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
Celotna sodba, ki se z obratno razsodbo evropskega sodišča ni proslavila, je bila takšna:
