NSi je napovedala obstrukcije izredne seje parlamenta, na kateri bodo na Božič, ker je tako odločila Urška Klakočar Zupančič, poslanci po desetletju kršenja ustave razpravljali o popravku volilne zakonodaje, da bi poslancu, ki so mu z zlorabo oblasti odvzeli poslanski sedež, kar so pred desetletjem storili Janezu Janši, zagotovili možnost pritožbe.
To bi zdaj na predlog poslancev Svobode, SD in Levice uzakonili tako, da bi takšnim prepovedali že kandidirati. In bi se na to lahko pritoževali.
Da skoraj že deset let kršijo ustavo, ker ne uredijo pravnega varstva, redno opozarja ustavno sodišče. V zadnjem letnem poročilu, denimo, tako:
Leva večina je v času vlade Mira Cerarja, ki je na oblast prišla tako, da so med volilno kampanjo po nepoštenem sojenju sodniki zaprli favorita volitev Janeza Janšo, poslanski mandat temu odvzela, ker so vedeli, da se nima možnosti nikamor pritožiti in je uspeh zaradi tega zagotovljen. Janšo so volivci za poslanca izvolili iz zapora. Zakon zdaj omogočal odvzem mandata le, če je poslanec obsojen med mandatom, ne pa, če je bil za poslanca izvoljen iz zapora. Ustavno sodišče je goljufijo večine poslancev preprečilo, ko je neustavnost ugotovilo in samo prevzelo vlogo sodišča, ki zagotavlja pravno varstvo pred zlorabo oblasti. Janši so vrnili poslanski sedež in zahtevali popravek pravne ureditve. A večina zakona doslej še ni popravila, ker ne priznavajo te sodbe o svoji zlorabe oblasti. S tem, ko ne storijo, kar zahteva ustavno sodišče, dodatno kršijo ustavno ureditev. Ustavni sodniki so že prej soglasno razveljavili tudi vse sodbe v primeru Patria in Janši vrnili prostost in to, ker je v sodbah manjkalo, kaj je sploh kršitev zakona, ki naj bi bila zagrešena in tudi zaradi nepoštenega sojenja, ker se v postopkih ni izločil takratni šef vrhovnega sodišča Branko Masleša.
Izredno sejo o zakonih, da bi po novem prepovedali že kandidirati obsojenim, tudi političnim zapornikom, bi jim pa zagotovili sodno varstvo, je zahtevala SDS. Dokler razprave o tem parlament ne opravi, namreč ni mogoče popraviti volilne ureditve tako, da bi bili kandidati strank na volilnih lističih po državi na istih mestih in ne na različnih po različnih enotah. To spremembo je predlagala ta stranka.
O koalicijskem predlogu prepovedi kandidatur za politične zapornike bi na predlog SDS morali govorili tik pred novim letom. A je Urška Klakočar Zupančič odločila drugače in sejo sklicala za božič. Tako je na svojem kolegiju izbiro božiča za izredno sejo opisala Klakočar Zupančičeva: “Včeraj ste v sistem UDIS sprejeli tudi dopis vodje Poslanske skupine SDS, ki predlaga, da se seja izvede v ponedeljek, 29. 12. 2025. Ampak ne, jaz sem potem odločila, da bi seja bila 24. 12. Torej nisem sledila njihovemu predlogu.”
Iz NSi so se z obstrukcijo odgovorili tako: “Glede na to, da je bila 16. 12. 2025 vložena zahteva za sklic izredne seje, ki jo je potrebno sklicati v 15-dnevnerm roku, ki poteče 31. 12. 2025, se nam ne zdi primeren datum izvedbe ravno 24. 12. 2025. NSi ne želi sodelovati v preigravanjih in medsebojnem obračunavanju med koalicijo in opozicijsko poslansko skupino, ki je zahtevala sklic glede časa izvedbe seje, zato PS NSi na tej seji ne bo sodelovala.”
