Glavni steber vladanja, služb in poslov za vladajoče stranke in njihove družine so ta teden z Žigom Debeljakom reševali pri Robertu Golobu. Ogrožen je zaradi verjetnega poraza na volitvah sam temelj vladanja, to je monopolni preprodajalec elektrike iz državne nuklearke GEN-I, ki ga je Golob v preteklosti razglasil za svoje zasebno podjetje, da si je v štirih letih lahko izplačal za kak milijon več plače in nagrad kot so največ smeli direktorji državnih podjetij.
Pod mizo pa je financiral še vse mogoče, tudi podjetje novinarke Siol.net Vesne Vuković, pozneje generalne sekretarke Svobode, ki ga je kot zadnji lastnik na koncu likvidiral necenzurirani Primož Cirman.
Z denarjem in kadri od tam, znanimi kot geniji, je Golob zavladal državi.
Zdaj pa je panika, ker se zdi, da se čas izteka. To je pokazal tudi razplet referenduma o državno asistiranih samomorih, ki bi ga morali zmagati. Pa niso.
Da bi rešili svoj imperij pred volivci, so nekaj mesecev pred volitvami bliskovito imenovali Žigo Debeljaka za šefa slovenskega državnega holdinga (SDH) še za štiri leta. Čeprav mu mandat poteče šele septembra prihodnje leto.
Ko bo državi že dolgo vladala druga vlada.
Pohiteli so. In odločili za prihodnjo vlado.
“Dobra praksa zagotovo ni, da eno leto skorajda pred celotnim postopkom vodimo pravzaprav kadrovanje,” si je presenečenje nad podaljšanjem mandata Debeljaku na vrhu SDH drznil za Radio Slovenija razkriti celo ekonomist Bogomir Kovač, ki nikakor ne velja za desničarja.
Ali črnuharja, kot manj vredne ljudi, ki jim vladajo, v internih pogovorih označujejo posamezni politiki vladne koalicije. Lena Grgurevič pa je v veri v svojo intelektualno večvrednost to skrito naslajanje nad podložniki po polomu na referendumu celo javno uporabila za zdravnike, kmete, obrtnike, podjetnike, cerkev in opozicijo. NSi pa je še dodatno ozmerjala za oprode SDS. Ker niso več v tihi koaliciji s Svobodo proti Janši.
Medijev ni omenjala, ker v večjih medijih “črnuhov” ni. Redke nazorsko desne novinarje, in še posebej urednike, so počistili po ukazu Roberta Goloba.
In zdaj plačujejo odškodnine. Denimo, Valentinu Arehu RTVS. V parlamentu pa je že zakon o rednem višanju prispevka za RTVS z inflacijo in dodatnem proračunskem denarju, da to umazanijo “pokrijejo”.
Iz vaših žepov.
V takšnih medijev potem slišimo, da Grgurevičeva ni mislila, kar je zapisala, zagotovo pa nič grdega o tistih, ki ogrožajo njeno oblast. Črnuharjih.
Panika vladajočih ob Debeljaku je posledica verjetnosti poloma na volitvah, okus so začutili na referendumu, ki bi pomenil izgubo strankarskih in družinskih služb in poslov, ki si jih velikodušno zagotavljajo zadnja leta. Z naglimi čistkami na začetku mandata so celo sami sebe spravili v to težavo, ker bo nova vlada lahko brez kršenja zakonov in zlorabe oblasti, ki so jo zagrešili Golobovi, storila, kar so oni. Ne bo ji treba predčasno odstavljati, ker mandati tako ali tako iztečejo takoj po volitvah. Da spomnimo: Golobovi so s kršenjem zakona, to je ugotovilo sodišče, takoj po prevzemu oblasti predčasno odstavili nadzornika SDH Leona Cizlja, pa tudi Boža Emeršiča, da so lahko z večino, ki so si jo s tem prigoljufali, predčasno zamenjali upravo SDH, ta pa nadzornike in upravo Telekoma.
Na vrh SDH so za te čistke nastavili Debeljaka. Nikakor niso zdaj slučajno odločili, da mora ostati na vrhu še več kot štiri leta po tem, ko že izgubijo volitve in oblast. Tako so odločili, ker volivcem ne zaupajo. Še bolj prozorno bi bilo le, če bi Debeljaku skupaj z Damirjem Črnčecem določili dosmrtni mandat. Kakršnega je nekoč v ustavi imel Josip Broz Tito. Kot pač diktator.
Janez Janša, ki mu raziskave javnega mnenja, ki jim sicer ne smemo verjeti, zadnja leta kažejo, da bo po volitvah sestavljal vlado, se je odzval kratko:
To, da se mandat Debeljaku izteče, ko bo oblast že prevzela naslednja vlada, je zakuhal Golob osebno, ko si je SDH s politično čistko spremenil v kadrovski, finančni in propagandni bankomat koalicije in družine. O družini govorim, ker ni mogoče s slučajem pojasniti donosne 5.800 evrov vredne pogodbe na državnih železnicah za očeta premierove soproge Marjana Gabra in nedavnega imenovanja tete premierove soproge Nada Drobne Popovič na vrh GEN energije.
Drobne Popovičeva je bila prej odstavljena z vrha Petrola, kjer je država manjšinski lastnik. Zaradi slabega vodenja pri nakupu Croduxa za 210 milijonov evrov, smo slišali. Na vrh Petrola je prišla iz vrha SDH, kjer zdaj na vse kriplje varujejo Debeljaka in to s pučem, za katerega je premier Marjan Šarec sporočil, da s tem nič nima. Kmalu po tem pa je ta nič krivi šef vlade odstopil še sam, da bi izsilil predčasne volitve. In to takoj po obisku Moskve, takrat glavnega dobavitelja nafte Petrolu in plina državi, pa tihega lastnika Mercatorja. V Moskvi je bil skupaj z Zoranom Jankovićem, ki tja ni potoval z njim. Ločeno sta prišla skupaj za Putinovo mizo.
Najdemo pa Nado Drobne Popovič tudi na slovenskih železnicah, kjer je bila računovodkinja, ko so z državnim denarjem plačali “zastonjskega” svetovalca našega premiera Miloša Milovića, ki je moral zaradi tega v zapor. Še pred zaporom pa je Golob z Milovićevo pomočjo ustanovil svojo zasebno varnostno službo v vladi, ker običajno vladno varovanje funkcionarjev ni dovolj dobro zanj. In tudi ne za predsednico republike Natašo Pirc Musar.
Običajno varovanje najvišjih funkcionarjev je dobro kvečjemu za črnuhe.
Nižjo raso v politiki in državi.
Nenavaden svetovalec premiera Milović (znan tudi kot zaupnik Zorana Jankovića), je šokiral notranjo ministrico Tatjano Bobnar in generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, ko je s premierom prihajal na pogovore, kako morajo delati, ko so ga hkrati preganjali kot kriminalca.
Oba sta odletela.
Milović pa je tudi moral v zapor, ker so mu državne železnice (kot zaposlenemu v odvetniški pisarni Čeferin) za dela, ki jih ni bilo, plačale 330.000 evrov. Na sodišču se je branil, da je bil za plačilom tih dogovor, da bodo na ta način plačane usluge Aleksandru Čeferinu, ki je pozneje postal šef evropske nogometne zveze, za to pa naj vedela Nada Drobne Popovič, ki je bila finančnica na železnicah.
A sodišča v to “ozadje” ni prepričal.
Pri družinskih poslih vladajočih pa ne gre le za prej omenjeno teto Tine Gaber Golob, njenega očeta ali le tiste, ki so pozornost pritegnili v začetku leta, ko so Debeljaku nenadoma za svetovalca z visoko plačo nastavili Damirja Črnčeca, v preteklosti šefa obeh obveščevalnih služb, nazadnje pa namestnika obrambnega ministra iz vrst Svobode Boruta Sajovica, ki so ga na SDH nastavili politično kot politika Svobode. Hkrati so za direktorja Siol.net, ki kot del Telekoma sodi pod SDH, že z drugo čistko tam nastavili Rolanda Žela. Tudi iz obrambnega ministrstva. Tudi kar politika Svobode. Tako “depolitizirajo” medije in državna podjetja v strankarski in družinski posel Goloba in njegovih vladnih pajdašev.
Genijev, ki so tega vajeni že iz privatnega GEN-I v popolni državni lasti.
To ravnanje, ki kaže privatizacijo državnega in države za zasebne koristi, je nadaljevanje cele vrste čudaških manevrov. Denimo plačila Goloba in Klemna Boštjančiča za Litijsko mimo proračunskih načrtov in zakonske ureditve, kaj se sme, in to iz državnih rezerv čez novo leto. Ali zdaj zimskega regresa, katerega obvezno izplačilo 738 evrov vsem zaposlenim v prihodnjih dveh tednih so uzakonili, a v proračunih občin, države in drugih za to ni niti centa.
Plačano bo, česar ni v proračunu, ki so ga sami določili, da ne bi zmagal “črnuhar”.
Tako vodijo državo. Brez načrtov, danes to, jutri nekaj drugega. Brez glave.
Da ne bo nesporazuma: zimski regres bo nizek. V sosednji Avstriji imajo bistveno višje božičnice, a denar zanje je tam načrtovan. Ker tam vladarji niso nori. In jih tudi ni sram reči, da gre za božičnico, ker jih ni prinesel Dedek mraz iz Sibirije.
Pa čeprav Putin ni brez vpliva tudi tam. Še posebej pri “svobodnjakih”.
Državo nam spreminjajo v zasebni biznis kot je Golob v nekoč že državni GEN-I. V tem zasebnem biznisu pa so dovoljena skoraj vsa sredstva, da črnuharji, torej kmetje, obrtniki, podjetniki, verni, zdravniki, pa SDS (+oprode NSi), ne bi pridobili vpliva in oblasti.
Če pa “črnuharji” bodo dobili oblast, ker volivcev se povsem nadzorovati ne da, pa bodo na vsak način poskušali zadržati državna podjetja, medije, nevladnike in kulturo, novo oblast pa pustiti brez denarja, ker volitve bodo kupovali celo s tistim, česar ni.
