“Čaka nas takšna katastrofa, da naša država (v svoji nekdanji »zgodovinski« obliki) morda ne bo preživela.” Tako se je na dogajanje na bojiščih v Ukrajini in mednarodno dogovarjanje Putina s Trumpom o ustavitvi agresije na Ukrajino v še enem od pisem iz zapora, kjer je znašel zaradi kritike vojaških neuspehov v Ukrajini in politike Vladimirja Putina, oglasil Igor Girkin Strelkov. Po njegovi oceni se katastrofi ni več mogoče izogniti brez “»super naporov«, ki ne sodijo v »otrdeli okvir« »polvojnega časa« in so absolutno nemogoči brez radikalnih kadrovskih sprememb v vodstvu specialne vojaške operacije, industrije, ideološke sfere in (zelo pomembno!) zunanjepolitičnih pobud.”
Girkin je nekdanji vodja pro-ruskih separatistov in upokojeni polkovnik ruske obveščevalne službe, ki je odigral glavno vlogo, da se je začela vojna z okupacijo Krima in s spopadi v Donbasu, za katerimi je bila Moskva, ki je to dolgo zanikala. Dokler tudi tega območja ni okupirala.
Pred tem je Girkin sodeloval v bojih v Čečeniji, v Pridnesterju in tudi v Bosni, kjer je bil na strani »bratskih« Srbov. Girkin je bil v odsotnosti obsojen za sestrelitev malezijskega boeinga 777, ki ga je sestrelila raketa ruske protiletalske brigade. Zaradi tragedije je izgubil položaj obrambnega ministra samorazglašene ljudske republike Doneck. Umrlo je vseh 298 potnikov in članov posadke.
V ruskem zaporu se je Girkin znašel, ko se je zgodil upor šefa zasebne vojske Wagner Jevgenija Prigožina, ki je končal še slabše. Zasebno letalo Prigožina je s Prigožinom vred padlo z neba. Girkina so samo zaprli.
Celotno pesimistično Girkinovo pismo, prevedeno v slovenščino, je takšno:
“Kaj torej imamo? Imamo vojaške uspehe (čeprav precej omejene), ki so se »prekrivali« s »Trumpovimi točkami« in spet ustvarili nekakšno iluzijo »hitrega dogovora« (čeprav o tem ni nobenega znaka ne le zdaj, ampak tudi srednjeročno do dolgoročno).
Lahko ugotovim, da je »pričakovanje hitrega miru« prodrlo celo v naše »enote obsojencev« (čeprav ga skoraj vsi, ki so resnično sposobni razmišljati, dojemajo skeptično). V zvezi s tem »naslednje razočaranje« znižuje že tako nizko motivacijo družbe, da »vztrajno prenaša stiske in prikrajšanja posebne vojaške operacije«.
In to »pesimistično razpoloženje« se bo samo še stopnjevalo, ostanki zaupanja v oblasti (ki so že tako zelo nizki) pa bodo hitro »izhlapeli«. To bo seveda »podprto« ne le z naraščajočimi gospodarskimi in (skladno s tem) socialnimi težavami, temveč tudi z naraščajočimi napadi (z brezpilotnimi letali in raketami) nekdanjih »spoštovanih partnerjev«, ki jih naši mediji trmasto (in neumno!) prikrivajo v več kot 90 % primerov, kar daje dovolj prostora za enako rast nezaupanja v oblasti in »zavračanje« vsakršne uradne državne propagande s strani množic.
In to je – v razmerah državljanske (v bistvu) vojne najnevarnejše! Že zdaj oblasti dojemajo (tudi preprosti, politično nepodkovani ljudje) »zelo skeptično«, jutri pa (kot se je že zgodilo v najbolj tragičnih trenutkih naše zgodovine) bo »skepticizem« nadomestilo »zavračanje«, kar bodo sovražniki (ne Putin! – sovražniki Rusije in ruskega ljudstva!) zagotovo poskušali izkoristiti
Še je čas za spremembe. Toda za spremembe (v pozitivno smer) so že potrebni »super napori«, ki ne sodijo v »otrdel okvir« »polvojnega časa« in so absolutno nemogoči brez radikalnih kadrovskih sprememb v vodstvu specialne vojaške operacije, industrije, ideološke sfere in (zelo pomembno!) zunanjepolitičnih pobud. Če se nič ne spremeni – nas čaka katastrofa. In takšna katastrofa, da naša država (v svoji nekdanji »zgodovinski« obliki) morda ne bo preživela. S spoštovanjem in neomajno hvaležnostjo,
I. V. Girkin, 23. 11. 2025.”
Kritična ocena Girkina ima veliko realnih temeljev. Od okupacije Krima, ko se nepripravljena Ukrajina ni vojaško upirala, je imela Rusija velikanske strateške in tudi finančne koristi: pokradli so lahko veliko turistično regijo, v kateri so že prej imeli pomembno pomorsko bazo. Posledice vojne zadnja leta, ko se Ukrajina resno bori, da bi ubranili svoje ozemlje in državo, pa so povsem drugačne. Rusija sicer redno zaseda dodatne majhne delčke sosednje države, a za velikanskim številom mrtvih in pohabljenih vojakov, ozemlja, ki jih okupirajo, so povsem uničena in celo minirana in vsaj desetletja od njih ne bo nobene koristi, kvečjemu obratno. Po vrhu imajo zaradi napadov Ukrajincev zdaj velike stroške s Krimom in v Rusiji sami, kjer gorijo rafinerije, termoelektrarne in velike tovarne. Izgubili so tudi velik del naftnih in plinskih poslov z Evropo, katere del je Ukrajina. Z relativno resnimi sankcijami pa je po Rusiji udaril celo Donald Trump, ki sicer ne velja za velikega nasprotnika Rusije v vojni, ki jo je sprožil Putin že leta 2014 z okupacijo Krima.
