Rezultat referenduma ni osramotil le raziskovalcev javnega mnenja, ki so vsi udarili mimo, kdo bo poražen. Predvsem so vladne stranke izgubile okoli sto tisoč podpornikov evtanazije. Udeležba, če primerjamo včerajšnji referendum in odločanje pred letom, ko je bilo podobno vprašanje pred volivci hkrati z evropskimi volitvami, je bila podobna. Obakrat je na volišča prišlo okoli 700.000 volivcev. To kaže, da je bila udeležba včeraj, ko ni bilo hkrati evropskih volitev in vrste drugih referendumom, zelo visoka. Se je pa dramatično znižala podpora zakonu Svobode, SD in Levice, ko so volivci videli, kaj so vladne stranke uzakonile, ko so zares odločali. Še bolj pa se je povečalo število glasov proti. Za državno pomoč pri samomorih je bilo 56.980 volivcev manj kot pred letom, proti pa 58.084 več kot na posvetovalnem referendumu. Grafično predstavljeno je ta razlika takšna:
V primerjavi so upoštevani podatki iz včerajšnjega referenduma, ki pa še niso dokončni, ker bo DVK še prištela glasove po pošti, iz ambasad in posebnih načinov glasovanj.
Sprememba je še dodatno nerodna, če upoštevamo, da so lani vladne stranke izgubile evropske volitve, ki so bile hkrati z referendumi.
Na veliko nižjo podporo državni pomoči pri samomorih včeraj je verjetno vplivalo, ker je tako delikaten zakon pripravila namesto vlade “ulica”, vložili pa poslanci vladnih strank brez uskladitve s stroko (zdravniki). Vladne stranke so tak zakon po vrhu uzakonjale na izrednih sejah, ki so jih same zahtevale. Izsilile bolj neposredno povedano. Prva obravnava je bila na izredni seji parlamenta 27. maja, zadnja tretja pa že med poslanskimi počitnicami, 18. julija, s čemer so verjetno poskušali vladajoči poslanci znižati verjetnost veta državnega sveta.
A veto je bil izglasovan. In vladne stranke so izsilile še dodatno izredno sejo parlamenta med parlamentarnimi počitnicami, bila je 24. julija in takoj so preglasovale veto, s čemer so verjetno poskušale znižati verjetnost referendumske procedure.
Ki pa se je tudi zgodila.
In končalo se je včeraj slabo.
