O posilstvu zdravstvene stroke danes glasujemo na referendumu. Posledice bodo v vsakem primeru slabe. Da je bilo posilstvo potrjeno v parlamentu, je značilno za večino, ki nam vlada. Da je to na referendumu, je nadgradnja. V takšnem položaju smo. Po raziskavah javnega mnenja je malo verjetno, da bi večina državljanov posilstvo ustavila. Močnejšega nad šibkim.
Posledic ni težko predvideti. Če bi oblast od električarjev z zakonom zahtevala, da morajo žice vezati poljubno, bi ljudi treslo, luči pa bi slabo svetile. Če se na kršenje stroke požvižgajo pri tistih, ki skrbijo za pipe, se zgodi tisto, kar se je sredi Ljubljane, ko so številni, ki so popili kavo, končali v oskrbi zdravnikov. Na srečo nobeden ni bil zastrupljen z vodo iz Ljubljanice tako zelo, da bi bil nujen samomor z državno pomočjo za lajšanje bolečin ob dolgem umiranju.
O oblastnem posilstvu stroke govorim, ker bi bilo izvedbo samomorov hudo bolnim mogoče olajšati na drugačen način. Če to zmorejo v Švici, bi lahko tudi pri nas. A se predvolilno “odločna” vlada ni potrudila.
Posilstvo zdravnikov zakrivajo z vpitjem čez verske skupnosti, še posebej rimsko katoliško, ker so tam proti samomorom zaradi vere v svetost življenja. Razburjati se, ker imajo takšno stališče, je dokaz nerazgledanosti in ozkosti. Nič novega ni.
Povsem značilno za stranke, ki nam vladajo, je, da so z zakonom določili celo, da bodo morali zdravniki lagati pri opisu razlogov smrti. Prikriti pravi razlog. Da bi bilo statistično manj samomorov.
Ni omejitev, kako nizko lahko gredo.
Kako mimo je ta aroganca, smo lahko opazovali po tem, ko zdravniki niso mogli rešiti Aleša Šutarja, ki je prišel pomagat svojemu otroku v enem od številnih konfliktov z romsko skupnostjo, ki jih oblast tudi prikriva, da bi bil vtis lepši. Na Dolenjskem je smrt sprožila revolt med ljudmi, ki je bil za vlado, ki se je pred tem postavljala z veličastnim reševanjem Palestincev v Gazi, neroden, ker je pokazal, da ne zna reševati niti veliko manjših domačih problemov. Predsednik vlade Robert Golob pa se je odzval kot šef Gaze: parlament je izglasoval poseben Šutarjev zakon po postopku za vojne in naravne katastrofe, spremenili so celo hkrati več zakonov, kar se sme le izjemoma.
Posilstvo stroke. Tiste o pravnem redu.
Na podobno aktivističen način so prej s priznanjem Palestine in slabšanjem odnosov z Izraelom že reševali Gazo. Rešili pa nič. Premirje je pozneje dosegel Donald Trump z diametralno nasprotnim pristopom. Izrael je zanimiv, ker je ta država v preteklosti skrbela za pomoč zelo bolnim slovenskim otrokom. In nam z orožjem pomagala, da smo nastali kot država.
Velja za velesilo na področju zdravstva in farmacije. In obrambe. V času vlade Roberta Goloba smo odnose dramatično poslabšali, prekinjajo celo sodelovanje na ravni univerz in s tem zdravstva.
Del tega procesa je, da je zunanja ministrica Tanja Fajon ta teden podpisala sporazuma, s katerima humanitarno podarja 1,2 milijona evrov za plače uslužbencev in za pokojnine upokojencem države Palestine.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je bila hkrati častna pokroviteljica dobrodelne prireditve, na kateri so zbirali dobrodelne prispevke ljudi za zdravljenje naših otrok obolelim z rakom.
Pri predsednici republike so mi, ko sem preverjal, ali so tudi ti otroci dobili darilo kot Palestinci, najprej pojasnili, da tega ali sta s soprogom zasebno prispevala, ne razkrivata. Ko sem prosil še odgovor, ali je kot pokroviteljica dogodka predsednica kaj podarila v imenu države, pa so dodatno odgovorili tako: “Predsednik republike, neodvisno od tega, kdo to funkcijo opravlja, ne more donirati finančnih sredstev iz proračuna Urada predsednika republike, ki so del državnega proračuna. Tako, da so vaše skrbi odveč. Donira lahko samo iz lastnih (osebnih) sredstev. Častno pokroviteljstvo predsednice pomeni, da predsednica spodbuja ideje, prizadevanja projekta, dogodka ipd., in se zavzema za njihove cilje. Ne pomeni pa finančne podpore dogodku, nad katerim predsednica republike prevzame častno pokroviteljstvo. Ta praksa je uveljavljena od osamosvojitve in velja za vse, ki so ali bodo opravljali funkcijo predsednika republike.”
Vprašanja nisem postavil, ker bi me skrbelo, da predsednica zapravlja denar za zdravljenje otrok obolelim z rakom v državnih zdravstvenih ustanovah. Tega, ali predsednica lahko podari v imenu države, če je pokroviteljica, preprosto nisem vedel. In tudi številni ljudje v skupnosti ne. Zaradi tega sem vprašal. Sem pa, ker je, ko je napovedala dogodek, uporabila izraz “časten pokrovitelj”, nekoliko sumil, da to pomeni, da je pokrovitelj le načelno. Finančno pa ne. A sum je neresna stvar, preveri se pa tako, da vprašaš. Kar Pirc Musarjeva kot nekdanja novinarka ve.
Če bi predsednica prispevala še iz svojega proračuna, bi to bila ostra kritika vlade, ki bi morala zagotoviti denar za zdravljenje teh otrok. A ga premalo. Skrb države preko državne zdravstvene zavarovalnice ni zadostna in zaradi tega se denar dodatno zbira s humanitarno pomočjo. Kar predsednica častno podpira.
Bolje bi bilo, če bi vlado preprosto pozvala k zagotovitvi več denarja za otroke z rakom, da ne bi bilo treba zbirati zamaškov. In častno podpirati tega.
Spomnimo, da je za pomoč otrokom z rakom nekoč Urška Klakočar Zupančič celo boksala v državnem zboru.
Humanitarni spini z nabiranje političnih točk. Ob šibkih. In majhnih.
Denarja za zdravljenje lastnih otrok država ob propagandnem nabiranju točk ne zagotovi dovolj. Ljudje, ki financiramo vso državno dejavnost, moramo zbirati še dodatno. Z Izraelom, ki nam jih je s svojo strokovnostjo in znanjem v preteklosti pomagal zdraviti, pa zaradi nabiranja točk vladajočih strank prekinjamo celo znanstveno sodelovanje.
Najdejo pa naš denar vsaj za pomoč uslužbencem in upokojencem Palestine. V Palestino je letos šlo že okoli deset milijonov evrov državnega denarja. Brez upoštevanja, da fundacija nekdanjega predsednika Danila Türka še dodatno plačuje zdravljenja skupinam palestinskih mladostnikov s spremljevalci v centru Soča, ki, kot se je pokazalo, s spremljevalci pogosto zbežijo in zaprosijo za azil.
Nekdanji predsednik lahko z donacijami pomaga tujim otrokom, ki jim vlada dovoli zdravljenje v Soči. Naša predsednica pa z državnim denarjem ne more pomagati tukajšnjim otrokom. Razen načelno. Častno.
Kako s prikrivanjem, pometanjem po preproge in spinanjem podobno “rešujejo” tudi probleme Romov, pa se je pokazalo, ko so novinarje iz notranjega ministrstva povabili na predstavitev rezultatov internega strokovnega nadzora dela policije v Novem mestu, ko je umrl Aleš Šutar.
Storil sem najbolj logično stvar, ki jo lahko medij. Zaprosil sem jih, da mi ugotovitve, ki jih predstavljajo, pokažejo, da lahko sam preverim in pošteno napišem, kaj so strokovno ugotovili o usodnem dogajanju.
Na ministrstvu so bili nad prošnjo, tako se zdi, šokirani. Pa čeprav bi bilo logično, da bi novinarji dokument dobili brez prošnje. Če so nas povabili tja, da nam to predstavijo. Posredovali so prošnjo pooblaščencu za dostop do informacij javnega značaja in mi s tem sporočili, da ni nujno, da smem do informacij, čeprav so me oni sami povabili, da mi predstavijo točno te informacije.
Informacijski pooblaščenec pa mi je čez teden sporočil, da so ugotovitve strokovnega nadzora, ki so jih predstavljali na notranjem ministrstvu, zaupne in jih javnost ne sme videti in biti obveščena o njih.
Tako rešujejo probleme.
Palestine, Romov, otrok obolelih z rakom, zdravstva in vseh ljudi.
