“Policija policistom, na podlagi 64. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji in Pravilnika o zagotavljanju pravne pomoči policistom, zagotavlja plačano pravno pomoč.” Tako so mi iz generalne policijske uprave odgovorili na vprašanje, ali policistom Gregorju Sukoviču, Petru Kovaču, Roku Jermanu in Vojku Mlakarju pomagajo z denarjem za odvetnike, ker so po ukazu šefov na nasilnih protestih, ki so jih organizirali aktivisti danes vladajočih strank, uporabili solzivec. Obtožbe v sodnem postopku proti policistom se nanašajo na ravnanje v delovnem času.
Vprašanje sem postavil, ker pomoč ni nujno samoumevna, protesti so bile del predvolilne kampanje danes vladajočih strank, ki so po tem izvedle čistke v policiji, nova oblast je zahtevala ukrepe zaradi “zaplinjanja Ljubljane”, torej pregon policistov. Organizatorje protestov so po volitvah sprejemali premier Robert Golob, notranji minister Boštjan Poklukar, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Vse kazni, ki so jih dobili zaradi kršenja zakonov, so protestirajočim aktivistom in drugim poslanci Svobode, SD in Levice s posebnim zakonom posebej za ta primer povrnili, policisti pa so se znašli na sodišču.
Policiste Gregorja Sukoviča, Petra Kovača, Roka Jermana in Vojka Mlakarja je sodišče februarja skrito pred javnostjo celo že obsodilo s kaznovalnim nalogom. Ta je bil v zakonodajo dodan, da bi v sodnih postopkih varčevali in nepomembne stvari izpeljali na hitro in brez glavne obravnave in s tem tudi nadzora javnosti. O tem, da proti njim poteka kak postopek do odločitve o pogojnih zapornih kaznih policisti niso bili niti obveščeni. Nobene možnosti obrambe ali izrekanja o krivdi niso imeli. Tudi pravice do odvetnikov (pravne pomoči) ne. Šlo je za grobo zlorabo postopka, ker dileme nikakor niso nepomembne in obrobne, se je pa oblast s tem izognila nadzoru javnosti, ki ga zahteva slovenska ustava, ko določa, da so sodne obravnave javne in da se sodbe izrekajo javno. Namen ustave o javnosti sojenj je tudi v tem, da se preprečiti zlorabe oblasti za skrite obsodbe tistih, ki se težko branijo na politično montiranih procesih.
A zapletlo se je, ker najšibkejši v verigi, to so navadni policisti, niso pristali, da bodo dežurni krivci, ki jih je zahtevala oblast.
Zakon, ko govori o kaznovalnem nalogu, ne določa, da bi v tem primeru določbe ustave o javnosti sodnih odločitev ne veljale. Če so sodbe javne, pa morajo biti javnosti tudi dostopne. Sicer ni nobene javnosti. A sodna odločitev ni bila dostopna. Celo, ko se je neuradno razvedelo, da so policisti pogojno obsojeni, so iz sodišča in drugih državnih institucij prikrivali, katerim policisti so dobili kaznovalne naloge. Izmikanje nadzoru javnosti je bilo velika sramota za sodstvo in državo.
Več smo izvedeli, ker so se policisti pritožili na kaznovalni nalog in niso pristali, da so kar krivi kot je na krivdo, da bi naj napadel Niko Kovač, pristal Goran Krstić, sicer frizer iz Maribora, katerega ime so z načinom sojenja, ki omogoča prikrivanje javnosti tudi podobno skrili. Na kaznovalni nalog se ni pritožil. Policisti so se. Zaradi pritožbe je nujen normalen sodni postopek, v katerem se imajo obtoženi pravico braniti in kjer dogajanja ni mogoče prikriti javnosti.
Da je bil za napad na Niko Kovač obsojen Krstić sem razkril v Spletnem časopisu. Pred tem prikrivana informacija, kdo je napadel, je pokazalo lažnivost propagande 8. marca in Nike Kovač, ko so za “teroristični napad” na Kovačevo v Ljubljani javno obtoževali SDS. Krstić, po dostopnih podatkih, ni imel in nima nobene zveze s SDS.
Policistom, ki jim policija pomaga s plačilom stroškov odvetnikov, sodi sodnik Marko Beovič po obtožbi tožilke Mojce Gruden za rabo solzivca, ki bi naj bila pretirana. V medijih smo, ko se je dogajalo, poročali, da je bil nekdanji policist Zoran Stevanović, ki je bil ena zvezd teh protestov, takrat priprt.
Tožilka trdi, da so solzivec policisti uporabili neupravičeno, ker javni red in mir nista bila dovolj ogrožena za ta ukrep. Postopek in ocene tožilke so zelo verjetno posledica menjave oblasti in gre torej za politični proces proti policistom, ki so opravljali težko in nevarno delo. Na nasilnih protestih, ki so se takrat vrstili, so bili številni policisti poškodovani. Pa tudi posamezni novinarji. Policisti so solzivec uporabili, ko so skrbeli za varnost in red ob vrhu EU, ko je bila ogrožena celo varnost tujih državnikov, ki so bili takrat pri nas. Na obisku zaradi vrha EU Balkan so bili predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Emmanuel Macron, madžarski premier Viktor Orban…
