Ocene, kdo so najbogatejši v državi je objavila revija Finance Manager. Povsem na vrhu so tri družine: Vesne in Darija Južna, Ize Sie in Sama Logina in Šešokov. Loginova sta med prvo trojko ločena. Na lestvici stotih so ob podjetnikih tudi znane mednarodne športne zvezde. Premoženje Luke Dončića med športniki najvišje cenijo na 126 milijonov evrov, kar je 20 odstotkov več kot lani. Je na robu prve četrtine lestvice kot prvi športnik z več kot stomilijonskim premoženjem. Goran Dragić je po končani karieri v NBA na lestvici z 69,4 milijona evrov, Jan Oblak, eden najbolje plačanih vratarjev na svetu, s 56,4 milijona evrov in Anže Kopitar s 46,1 milijona evrov. V čakalnici za vstop na lestvico revije Finance Manager sta še Tadej Pogačar in Benjamin Šeško
Premoženje stoterice najbogatejših Slovencev je revija Finance Manager letos ocenili na 11,2 milijarde evrov, kar pomeni 12-odstotno rast premoženja vrhnjih 0,005 odstotka Slovencev. Vstopni prag za uvrstitev na lestvico se je zvišal, tokrat na 44,4 milijona evrov, približno poldrugi milijon nad lansko mejo. Kljub tej visoki letvici smo znova priča živahnemu mešanju zasedbe: med stoterico je tokrat šest povratnikov in štirje novinci.
O svoji lestvici so javnost obvestili tako:
“Večino lestvice zasedajo lastniki uspešnih slovenskih podjetij, posledično pa ocene nihajo v skladu z dogajanjem v poslovnem okolju in na borzah. Medtem ko rast cen delnic zadnja leta ni vprašljiva, pa so gospodarske razmere v nekaterih panogah daleč od idiličnih. Na izvoznih trgih se, zlasti v avtomobilski panogi, že nekaj časa ne cedita več le med in mleko, makroekonomski podatki v predelovalnih dejavnostih so skromni, rast BDP je načeta. Kljub temu glavnini podjetij uspe vzdrževati visoke dobičkovne marže, je pa res, da se te ne krepijo več tako, kot so se v preteklosti.
Je pa novo leto velikih dobičkov še dodatno utrdilo že tako robustne bilance: dolga je malo ali ga sploh ni, denarne blazine so debele, investicijski potencial ogromen. Pogosteje kot v preteklosti opažamo, da se podjetniki zavedajo težave skromno obrestovanih sredstev na bančnih računih. Zasledimo več napovedi osvajanj novih niš z dodatnimi investicijami ali pa pogostejše usmerjanje presežkov v donosnejše naložbe od bančnih depozitov, kot so delnice, zakladne menice, obveznice, tudi vzajemni skladi.
Ključni razlogi za tokratno rast premoženja so poleg boljših rezultatov še višja vrednotenja na evropskih borzah in nadaljnje zniževanje obrestnih mer. Slednje zadolženim družbam znižuje stroške, hkrati pa po finančni logiki mehanično dviguje vrednotenja.
Lestvica letos prinaša tudi novo številko ena. Prvo mesto sta zasedla Vesna in Dari Južna, lastnika Skupine Perspektiva, ki sta prve dobičke ustvarila z borznim posredovanjem ob koncu prejšnjega in začetku tega tisočletja. V intervjuju poudarjata, da sta v treh desetletjih poslovanja vselej dobičke reinvestirala in tako podjetjem omogočala rast. Pomemben del portfelja pa je tudi 10-odstotni delež v Petrolu, vrednost tega pa je v zadnjem letu dni poskočila za približno 60 odstotkov. Pot na vrh ni bila linearna: finančna kriza je pred desetletjem močno obremenila skupino Perspektiva, ki je imela leta 2012 okoli 140 milijonov evrov neto finančnega dolga. Do lani se je skoraj razdolžila, hkrati pa je nakopičila več kot 70 milijonov evrov denarnih sredstev in se po naših ocenah do konca leta lahko približa stotim milijonom evrov. Po zadnjih podatkih ima njuna skupina Perspektiva skoraj 390 milijonov evrov prihodkov, čisti dobiček pa znaša skoraj 43 milijona evrov. Kopičenje presežkov, visoka dobičkonosnost in rast vrednosti portfelja so razlogi, da smo oceno premoženja zakoncev Južna zvišali za skoraj polovico, na 511 milijonov evrov.
Med največjimi skoki izstopajo lastniki podjetja NGEN, specialista za hranjenje in pametno rabo električne energije. Zorka in Roman Bernard sta s solastnikoma partnerjema Boštjanom Bandljem in Damianom Merlakom lani prihodke NGEN povečala za 44 odstotkov, na skoraj 82 milijonov evrov, ob tem pa ustvarila blizu 11 milijonov evrov čistega dobička. Po podatkih podjetja so v prvih devetih mesecih letos že presegli lanske prihodke, ustvarili 25 milijonov evrov čistega dobička in do konca leta merijo na več kot 31 milijonov evrov. Potrditev dobičkonosnega poslovnega modela v perspektivni zeleni panogi, kombinirana z našim diskontiranim pristopom k vrednotenju, je prinesla 150-odstotno rast ocene premoženja zakoncev Bernard. Podobno smo povečali premoženje preostalih dveh tretjinskih lastnikov, Bandlja in Merlaka.
Med novinci na lestvici sta najvišje uvrščena Jelka in Marko Tomše, lastnika družinskega podjetja Delta Team iz Krškega, ki je specializirano za prodajo motorjev, plovil in druge opreme znamke Yamaha ter koles in zaščitne opreme za motoriste. Lani so prihodke povečali na rekordnih 34,3 milijona evrov, čisti dobiček pa na skoraj pet milijonov evrov. Ob uspešnem poslovanju slovenske družbe, podobno uspešni hrvaški podružnici TM Zagreb in presežnih sredstvih v skladih Triglav Investments ter na računih v skupni višini skoraj 19 milijonov evrov skupno presegajo 80 milijonov evrov ocenjenega premoženja.
Četrtina uvrstitev na lestvico temelji na prejetih kupninah ali športnih plačah. Pri 21 podjetnikih smo izhajali iz kupnin, ki so jih prejeli ob prodaji podjetij, pri štirih športnikih – Luki Dončiću, Goranu Dragiću, Anžetu Kopitarju in Janu Oblaku – pa vrednotimo neto karierne zaslužke. Dončićevo premoženje po naši previdni oceni znaša 126 milijonov evrov, kar je 20 odstotkov več kot lani, in ga uvršča na rob prve četrtine lestvice kot prvega športnika z več kot stomilijonskim premoženjem. Goran Dragić se po končani bogati karieri v NBA na lestvico uvršča z 69,4 milijona evrov, Jan Oblak, eden najbolje plačanih vratarjev na svetu, s 56,4 milijona evrov in Anže Kopitar s 46,1 milijona evrov. Pri ocenjevanju športnikov izhajamo iz bruto zaslužkov, znižanih za davke in ocenjene stroške agentov ter spremljevalne ekipe, morebitnih donosov iz upravljanja premoženja pa zaradi pomanjkanja podatkov ne upoštevamo. V čakalnici za vstop na lestvico sta zlasti Tadej Pogačar in Benjamin Šeško, pri čemer bi Pogačar ob sedanjih zaslužkih in premišljenem upravljanju kapitala do konca desetletja po naših izračunih lahko presegel 60 milijonov evrov premoženja.
Metodologija ostaja podobna kot v preteklih letih. V večini primerov ocenjujemo vrednost podjetniških deležev, dopolnjeno z vidnimi drugimi naložbami, pri športnikih pa ocenjene neto zaslužke. Pri kotirajočih družbah izhajamo iz borznih tečajev in pri manj likvidnih delnicah upoštevamo dodaten diskont. Neborznim družbam praviloma pripišemo 25-odstotni diskont in jih vrednotimo s kombinacijo rezultatov poslovanja, pričakovane rasti ter primerjav s primerljivimi evropskimi podjetji. Zavedamo se, da je mogoče o ocenah razpravljati, zato ostajamo previdni in objavljamo številke, ki jih lahko najlaže zagovarjamo.”
