Dve anketa javnega mnenja sta ta teden pokazali, da bo na referendumu, predčasna glasovanja so se začela danes, večina volivcev podprla zakon o posebnih komisijah, ki bodo lahko dovolile pomoč države pri samomorih zelo bolnih državljanov. Sam zakonu nasprotujem zaradi dveh razlogov in bom na referendumu tudi glasoval proti. Zakon določa, da bo kot razlog smrti navedena bolezen, zaradi katere bi posameznik morda umrl in ne pravi razlog smrti. Zakoni ne smejo zahtevati laganja in takšnih ni mogoče podpreti. Država mora biti za vzgled v dobrem in ne v slabem. Drug razlog je, ker vlada rešitev ni uskladila z zdravniki, ki nasprotujejo vlogi, ki jim je večina v parlamentu dodelila. Vlada bi morala spoštovati stroko. Politično nasilje nad stroko je nesprejemljivo in vodi v težave. Za državo je s finančnega vidika zakon sicer koristen. Pomoč pri samomoru je veliko cenejša kot zdravljenje in blaženje bolečin, sploh, če upoštevamo še izplačilo drugih pravic, ki v takšnih primerih pripadajo državljanom.
V kampanji doslej je bilo z obeh strani veliko manipulacij in širjenja lažnih upov. Iz vladne strani je tako slišati, da bo zakon ponudil rešitev tistim, ki umirajo v strašnih bolečinah. To ne drži, ker zakon predvideva relativno zapleten birokratski mehanizem odločanja, ki zahteva čas in večinoma za tiste, ki umirajo v hudih bolečinah, ne bo koristen, če ne bodo vsaj nekaj tednov prej že zahtevali državne pomoči pri samomoru. Sicer jim bo lahko še naprej pomagalo le zdravstvo z zdravljenjem in lajšanjem bolečin. Kar je dražje in kjer je državi težje zagotavljati rešitve: to je dovolj zdravnikov in drugih kapacitet.
Na omrežju so bila mnenja tudi, da ljudje dovolj zgodaj zvemo, kdaj bomo umirali v hudih bolečinah in da se bo mogoče pravočasno prijaviti za državno pomoč pri samomoru, da bi se izognili bolečinam pri srečanju z gospo s koso.
Do četrtka lahko glasujete na predčasnih voliščih. Glasovnica je takšna:
Lanski posvetovalni referendum, kjer je večina podprla, da bi zakon o evtanaziji parlament sprejemal, pravno ni imel pomena. Tokratni ga po ustavi bo imel. Če bo večina glasovala proti in bo proti zakonu tudi najmanj petina vseh volivcev, kar je nekaj manj kot 340.000, zakon ne bo obveljal.
Raziskave javnega mnenja za zdaj ne kažejo, da bi vladnim strankam zakon lahko padel. Dve raziskavi javnega mnenja objavljeni ta teden sta pokazali, da se zakonu na referendumu obeta podpora in to okoli 65 odstotna, če upoštevamo le anketirane, ki so se opredelili. Le ti štejejo na voliščih. Mediana je za TVS pokazala, da bo za skoraj 68 odstotkov, Ninamedia za Dnevnik pa 64 odstotkov glasujočih.
Podobni so bili že prejšnje mesece rezultati meritev Inštituta Janeza Evangelista Kreka, ki sodi k NSi.
Bralci spletnega časopisa so v anketi nov zakon skoraj plebiscitarno zavrnili. A to kaže, da so bili aktivni predvsem bralci iz opozicijske strani.
V anketi lahko zdaj ocenite tudi, kaj od referenduma pričakujete. Na raziskave javnega mnenja se povsem namreč ni mogoče zanesti. Na zadnjem referendumu o pokojninskih privilegijih kulturnikov so povsem udarile mimo.
