Čeprav je Vladimir Putin že pred tednom razglasil, da je njegova vojska obkolila Pokrovsk, kjer se ukrajinski vojaki lahko le še predajo in smo iz Rusije prebirali navdušena sporočila o zavzetju mesta, ki bi se moralo zgoditi že pred letom, Ukrajinci še vztrajajo v tem nekoč pomembnem logističnem središču, ki so ga Rusi v letu neuspešnih poskusov okupacije spremenili v razvaline.
Da je umik iz Pokrovska nujen, ker tam ni več česar braniti, in je zlom vprašanje časa, je slišati celo iz ukrajinske strani. A vrh ukrajinske vojske vztraja, da območje ni obkoljeno, da zagotavljajo logistično oskrbo in okrepitve. A le vojski. Pomoči civilistom ne morejo več. Kolikor je tam še civilistov, ni povsem jasno.
Iz območja spopadov prihajajo informacije, da bi naj ruski vojski zmanjkalo rezerv in da v mesto pošilja vse, kar lahko najde. V obupu bi naj v Pokrovsk selili tudi vojake iz drugih območij spopadov. Na težave je pokazal posnetek pred dnevi, ko so prodirali v času megle. Takrat droni niso tako smrtonosni. Proti Pokrovsku so po objavljenih posnetkih poslali enote podobne tistim iz filma Pobesneli Max: a v še bolj neuglednih in razpadajočih vozilih, na motorjih in peš. Le resnih vojaških vozil ni bilo opaziti v tej “vojski”.
Ukrajinci so pozneje objavili posnetke nekaj kilometrov naprej po cesti, kjer so ostala razstreljena vozila in trupla, manjši del te pobesnele vojske, pa so, so sporočili, še lovili po okolici z droni.
V Rusiji so objavili ocene, da so vojaki izgubili življenja, ker so sami prehitro (takoj) objavili posnetke njihovega prodiranja proti Pokrovsku in Ukrajincem s tem pokazali, kam morajo streljati.
Je pa v času megle Rusom verjetno uspelo spraviti še nekaj svojih vojakov z različnih strani v Pokrovsk. Verjetno pa tudi Ukrajincem, ki so tja z ameriškimi helikopterji Black Hawk vozili tudi nekaj posebnih enot.
Na zemljevidu je z opisom “moderna ruska vojska” označen kraj, kjer je bila posneta precej razcapana kolona na obrobju Pokrovska, na ozemlju pod ruskim nadzorom, nekaj naprej so z modro označeni razstreljeni ostanki motornih vozil, še vedno na območju pod ruskim nadzorom. Do Ukrajincev, tako se zdi, niti prišli niso. Meje, kdo obvladuje katero območje, so sicer nejasne in se spreminjajo, vojna v veliki meri poteka z droni v območju desetih kilometrov med položaji obeh vojska. V tem območju je večji del Pokrovska. To je področje smrti.
Podobne težave, da ni več rezerv v brutalni vojni, imajo tudi Ukrajinci.
Če Rusom uspe zavzeti Pokrovsk, ki je imel v mirnem času okoli 60.000 prebivalcev, za kar so Rusi izgubili že krepko več vojakov, in manjše naselje Mirnograd, ki meji nanj, je pričakovati, da bodo to propagandno razglasili za veliko zmago, podobno zavzetju Bahmuta pred dvema letoma, kjer so za napredovanje plačali podobno velikansko ceno v truplih, ki so jih morali odpeljati nazaj v Rusijo. Še krepko večji so stroški za še več vojakov, ki v spopadih ostanejo invalidi brez delov telesa in se več ne morejo boriti.
Šefica ruskega računskega sodišča Svetlana Orlova je opozorila, da proteze za 55 odstotkov »junakov specialne vojaške operacije« kupujejo od držav, ki so v vojni z Rusijo. Na Zahodu torej. Pri nas. In da je bilo 850 milijard rubljev (približno 8 milijard evrov) zapravljeno za ta uvoz od sovragov, medtem ko 25 odstotkov vojakov – to je več sto tisoč ljudi – ostaja brezposelnih in breme za državo.
Iz Ukrajine, kjer so stroški za pomoč žrtvam ruske okupacije podobno velikanski, pa so objavili posnetek psa z umetnimi tačkami, ki je v pomoč in inspiracijo vojakom na rehabilitacijah.
Po okupaciji Bahmuta se je skoraj zgodil državni udar. V Rusiji. Jevgenijiju Prigožinu je s svojo zasebno vojsko Wagner uspelo z velikanskimi žrtvami zasesti Bahmut, a se je po tem zgodil upor, ko je Prigožin s svojimi vojaki, ker bi jih naj po zmagi raketirala redna ruska vojska izza hrbta, zasedel vojaško poveljstvo v območju Rostov v Rusiji in tamkajšnje vojaško letališče, na poti tja pa sestrelil helikopter ruske vojske.
Ljudje v Rostovu so ga navdušeno sprejeli in pozdravljali.
Pozneje je besni Prigožin s svojo vojsko šel celo nad Moskvo in na poti se mu nihče ni resno zoperstavil. Upor se je končal, tako se zdi, ker si Prigožin ni upal iti do konca in zasesti še Kremlja. Pred Moskvo se je ustavil in se pogodil za premirje z Vladimirjem Putinom in za selitev svoje zasebne vojske v Belorusijo.
Nekaj mesecev pozneje se je zgodilo nadaljevanje, ko je na poti iz Moskve proti Petrogradu z neba padel brazilski reaktivec “Embraer Legacy 600” v lasti skupine Wagner, v katerem je bilo umrlo deset oseb. Ob Prigožinu še celoten vrh skupine Wagner. Vladimirja Putina ni bilo na pogreb svojega nekoč tesnega sodelavca in zaupnika.
Prigožin je po pohodu proti Moskvi in pred padcem z neba pojasnil, da so se za marš odločili v protest proti napakam vrha obrambnega ministrstva in vojske in da obžaluje, da so “bili prisiljeni sestreliti” helikopterje in letalo in smrti pilotov in drugih v teh plovilih, namen pohoda pa ni bil državni udar in zamenjava Putina, je povedal. Odstaviti je poskušal le po njegovem mnenju povsem nesposoben vojaški vrh pod Putinom.
Upora ni mogoče izključiti niti zdaj. Rusija je namreč v vse večjih ekonomskih težavah zaradi cene vojne, Ukrajinci jim raketerijo rafinerije za predelavo nafte in pristanišča, preko katerih jo izvažajo, udarila so jih sankcije, ki jih je razglasil Donald Trump, že prej pa tudi EU, povrhu pa bo prišel tudi račun za pomoč Kitajske, zaradi katere se še lahko borijo. Na Kitajskem zanesljivo niso pozabili, da so Rusi v preteklosti tudi njim ukradli mejna ozemlja. Ki jih želijo nazaj. Ali vsaj dostop do rudnih in drugih bogastev na teh in drugih območjih. Med kritiki Kremlja je slišati, da na teh mejnih območjih že zdaj poslujejo le sposobni in uspešni Kitajci, Rusov je tam le za vzorec, pa še ti se ukvarjajo pretežno z uničevanjem vodke.
Ni zastonj kosila in ne pomoči.
Povrhu je veliko jeze po ruskem imperiju zaradi velikanskega števila mrtvih in ranjenih, ki prihajajo iz Ukrajine in to v od Moskve zelo oddaljenih manj razvitih regijah, od koder je zaradi socialnih razlogov v vojsko za visoka plačila odšlo veliko mož.
Iz bogate Moskve in Petrograda manj.
Velikansko število mrtvih, ki se vrnejo v krstah, zmanjšuje navdušenje za vojaške kariere in sproža vrenje in nezadovljstvo z imperialno državo.
Država, v kateri živi več kot sto različnih narodnosti in jo skupaj drži sila, se lahko tudi razleti, podobno kot se je nekoč, po polomu v Afganistanu, Sovjetska zveza. Tveganja pri kolapsu, ker gre za jedrsko silo, bi bila lahko velikanska, posledice pa nepredvidljive za celoten svet.
Putinova računica je obratna, da bodo pod pritiskom prej popustili Ukrajinci, da bo tam razpadla oblast in da si bo lahko to državo znova povsem podredil kot si je nekoč že Čečenijo.
