Izplačilo zimskega regresa v višini polovice minimalne plače 190.000 javnim uslužbencem in funkcionarjem bo proračun stalo okoli 120 milijonov evrov, za izplačilo zimskega dodatka upokojencev v višini 150 evrov pa bo državni proračun ZPIZ nakazal 87,5 milijona evrov. To je zapisano v predlogu zakona o izplačilu zimskega regresa, ki je včeraj le prišel v državni zbor. Vlada zahteva potrjevanje novosti v državnem zboru po postopku za vojne, naravne katastrofe in izjemne potrebe države, ker sicer ne bo mogoče že prihodnji mesec izplačati teh predvolilnih daril.
Predlagajo sicer, da se zimski dodatek za letošnje leto, če ne bo obveljal pravočasno, ker so ga prepozno predlagali, izplača kadarkoli v prihodnosti. Lahko tudi prihodnje leto. Ali čez dve leti. Tako:
Razlog, da bo parlament odločal po postopku za vojne iz vlade pojasnjujejo tako: “Zakon mora začeti veljati pred 18. decembrom 2025, da bo zimski regres delavcem izplačan še v tekočem koledarskem letu, sicer bi bil zimski regres za leto 2025 določen šele v letu 2026, kar je sporno z vidika 155. člena Ustave Republike Slovenije.”
Tako so sami zapisali, da predlagajo z vidika ustave sporen zakon:
Trditev o ustavni spornosti, če novosti ne bodo uzakonjena na vrat na nos, je popolnoma nov pogled na ustavno ureditev države. Če ne bo izplačan do takrat, pa zakon po vrhu določa, da bo pozneje.
V predlogu zakona vlada prizna, da v proračunu denarja za nič od tega ni, parlament v proračunu teh izplačil ni dovolil. Teh dvesto milijonov bodo zaradi tega “prerazporedili”. Porabili torej drugače kot je z državnim proračunom določil državni zbor. Če bo izplačano prihodnje leto, velja isto za takrat.
V predlogu zakona se pojavi tudi poimenovanje božičnica, a le, ko vlada predstavlja ureditve v drugih državah. Zakon tega poimenovanja ne vsebuje. Kot je znano večji del vlade ob veri in katoliških tradicijah dobi ošpice.
Tako v zakonu pojasnjujejo cilje sprememb:
“Predlog zakona določa novo delovnopravno pravico, to je pravico delavcev in funkcionarjev, ki prejemajo plačo v skladu z določili zakona, ki ureja skupne temelje plačnega sistema v javnem sektorju, do zimskega regresa, in ureja davčno obravnavo tega prejemka. Z uvedbo novega prejemka se želi vsem delavcem v enakem položaju zagotoviti dodatni prejemek v posameznem koledarskem letu, ki bi pripomogel k izboljšanju njihovega zadovoljstva in motivacije za opravljanje dela. Z uvedbo novega prejemka se želi zagotoviti tudi enako davčno obravnavo vsem delavcem. Po predlogu zakona bi bil zimski regres oproščen plačila davkov in prispevkov do višine polovice minimalne plače. Zimski dodatek je namenjen blaženju socialne stiske upokojencev in uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki jo prinašajo zimski meseci. Cilj zakona je tudi odprava določenih tveganj obstoječega sistema t. i. normirancev, povezanih z omejevanjem vstopa v sistem normiranih odhodkov, zmanjševanje obsega sive ekonomije ter povečanje motivacije podjetnikov za širitev podjetniške aktivnosti, ob hkratni omilitvi ugodnosti sistema t. i. normirancev za večje prihodke in odpravi tveganj za zlorabe sistema za zaporedne vstope/izstope iz sistema.”
Za zimski dodatek za upokojence, ki so ga že uzakonili s spremembo pokojninske zakonodaje, a je to ustavila referendumska pobuda sindikatov javnega sektorja, in ga zdaj že drugič uzakonjajo, vlada zapiše:
“Zimski dodatek se bo izplačal vsem prejemnikom pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki bodo v letu 2025 prejeli letni dodatek oz. ki se jim za tekoče leto prizna letni dodatek. Ta dodatek se bo tako izplačal do 19. decembra 2025 oziroma v primeru naknadno priznane pravice najpozneje skupaj z izplačilom redne pokojnine in nadomestil za mesec maj naslednjega leta. Višina dodatka je enaka za vse prejemnike letnega dodatka in znaša 150 eurov. Do zimskega dodatka so enako kot pri letnem dodatku v sorazmernem delu upravičeni uživalci pokojnin, ki se jim pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu ter uživalci delne pokojnine ali sorazmernega dela pokojnine. Zimski dodatek se prav tako odmeri v sorazmernem delu (po dvanajstinah), če je osnovna pravica priznana tekom koledarskega leta ali če je pravica prenehala tekom koledarskega leta. Zimski dodatek se izplača v sorazmernem delu tudi uživalcem nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo s krajšim delovnim časom in se jim nadomestilo iz invalidskega zavarovanja izplačuje v sorazmernem delu glede na obseg krajšega delovnega časa. Sredstva za zimski dodatek zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije, upravičencem pa ga bo izplačal Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Glede na to, da namen zimskega dodatka ni izguba drugih pravic iz javnih sredstev, se s predlogom določa, da se dodatek ne šteje v dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev”
Zakon je takšen:
Nujni postopek odločanja predlagajo tako:
