Ob računu, ki ga je Robert Golob imel od leta 2017 do 2022 v Romuniji, odprt je bil streljaj od sedeža podružnice GEN-I, ki ga je vodil, je bilo spet burno v parlamentu. Pojasnila, ker je Tarča nedavno objavil, da so iz banke uradno zanikali, da bi to bil primer ukradene identitete, kar je javno trdil premier, sta od šefa vlade zahtevala poslanca obeh opozicijskih strank Aleksander Reberšek (NSi) in Zvonko Černač (SDS). Pri Reberšku smo lahko znova opazovali, kako sta mu namesto premiera odgovarjali dve poslanki Svobode, ki ne vodita vlade in nista bili nič vprašani: predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in Lena Grgurovič. Zaradi po njeni oceni ciničnega tona vprašanj je Zupančičeva Reberšku ugovarjala, ko Golob še začel ni odgovarjati. Pozneje mu je izrekla še opomin. Čeprav tudi Grgurevičeva ni šef vlade, da bi lahko odgovarjala opozicijskemu poslancu ali ocenjevala njegova vprašanja, je ta Reberšku odgovorila z vrsto nizkotnih propagandnih zmerjanj čez obe opozicijski stranki, katerih voditelji se niso mogli braniti, ker je šlo za vprašanja Golobu in ne SDS in NSi. Čez opozicijo je, ko bi moral o računu v tujini odgovarjati Golob, Grgurovičeva psovala tako: “Prišel je najprej z nekimi insinuacijami, seveda, namigovanji, o ne vem čem vse, pozivi k odstopom, čeprav je prav NSi stranka, ki je zvesto služila vsem vladam Janeza Janše, ki je dvakrat pravnomočno storilec kaznivih dejanj, dvakrat dokončno spoznan za krivega pred, torej odgovornega pred KPK in tako dalje in tako naprej. Tako da vi ste zadnji kolega Reberšek, ki ste tako lepo molčali ob vseh rabotah, ne?”
To ravnanje, da namesto premiera z nizkotnimi propagandnimi psovkami na vprašanja opozicije odgovarjajo poslanci njegove stranke, je običajna praksa zlorabe moči večine za poniževanje opozicije zadnja leta, ki jo predsednica Urška Klakočar Zupančič dopušča in s tem sodeluje v tem. Kaže pa to tudi, da premier ni zmožen sam odgovarjati na vprašanja in sam opozoriti, če oceni, da so vprašanja iz opozicije morda nekorektna.
Obema, Reberšku in Černaču je premier, ko je le prišel do besede, zatrdil, da ni prikrival računa v Romuniji in da ga je sam razkril javnosti. Obe trditvi sta neresnični. Premier je s svojo stranka izrecno javno trdil, da ni imel nikoli nobenega računa v tujini. Kot odgovorni urednik Siol.net pa sem se v kolumni 16. aprila 2022 začudil, zakaj to govorijo, saj računa v tujini Golobu nihče ne očita, a da mu tudi ne verjamem, da ga nima, saj račun v tujini ima v Romuniji in to v banki Raiffeisen, kjer ga je odprl leta 2017. Povedal sem tudi, da po govoricah, da bi zaščitil vir.
Za Siol.net se na to opozorilo Golob ali stranka Svoboda nista odzvala, denimo, z opravičilom za morebitno napako. Je pa za druge medije, ki mu niso očitali, da govori neresnice, Golob po tem priznal, da račun obstaja in zatrdil, da bi naj šlo za krajo identitete, ki jo je ugotovil že pred časom in da je ta račun zaprt in da v času zapiranja na njem ni bilo prometa.
Kolumna, ki je na Siol.net urednik, ki ga je po čistkah v medijih za menoj tam nastavila Svoboda, ni cenzuriral kot nekatere druge do vlade kritične kolumne in tekste, je bila takšna:
Reberšku je Golob danes dejal: “Ampak to nima nobene zveze s tem, kdaj je bil račun odprt, kdo ga je razkril javnosti. Bil sem sam, ki je o tem spregovoril v javnosti, nihče drug kot jaz sam, ker sem želel, da se ta zgodba zapre. Toliko o vaših navedbah.”
Černaču pa: “Nisem ga skrival, ker če bi ga skrival, nikoli ne bi vedeli za njega. Sam sem obvestil javnost, da sem našel račun, za katerega obstoj nisem vedel.”
Černač je na koncu predlagal razpravo parlamenta o teh odgovorih, kar vladni poslanci sicer vedno zavrnejo, tako:
“Najprej pa je potrebno razčistiti eno nejasnost. Jaz nisem govoril o 1. marcu, da ste rekli danes, da ste 1. marca ta račun zaprli. Povedal sem, da ste v preteklosti enkrat govorili o tem, da je bil zaprt 1. marca, ali pa vaši pooblaščenci, odvetniki. Da ste pa danes dvakrat v odgovoru na prvo vprašanje zatrdili, da je bil zaprt 3. januarja, na kar sem vas soočil z bančnim izpiskom, ki ste ga sami posredovali enemu od tiskanih medijev, ki je z dne 10. 1. za obdobje 3. do 7. 1., torej ni mogel biti račun zaprt 3. 1. kot ste danes dvakrat zatrdili. Torej vse to nekako vzbuja dodatne dvome o tem, da ne govorite resnice. Z ničemer niste odgovorili na prvo vprašanje, ki je zelo pomembno, zakaj je tako porasel delež transakcij v tako imenovane tvegane države v vašem mandatu, za več kot osemkrat, iz milijarde na skoraj osem milijard evrov. In o tem bi se bilo potrebno pogovoriti v okviru razprave o tem odgovoru. V nadaljevanju pa seveda tudi glede okoliščin, ki se nanašajo na ta romunski račun. Banka Raiffeisen je namreč pisno potrdila, da pri romunskem računu gospoda Goloba, ki je bil v Bukarešti nedaleč stran od poslovalnice podjetja, katerega direktor je takrat, bil odprt med 2017 in 2022, ni šlo za krajo identitete, bil je aktiven pet let, bil je aktiven v obdobju, ko je GEN-I preko hčerinskih družb na Balkanu nakazal milijonske zneske za svetovanje v družbi NB Consulting. Edini lastnik in direktor slednje je bil gospod Martin Berišaj, ki je zneske dvigoval v gotovini. Šlo je za preko dva milijona evrov. Gospod Berišaj je pojasnil, da je šlo za plačilo storitev svetovanja, pri čemer gre za profesorja političnih znanosti. Kaj naj bi torej profesor političnih znanosti svetoval energetski družbi, in to za milijonske vsote. Sam je pojasnil, da je svetoval o tem, kako naj podjetje politično ukrepa, posredoval pa je tudi politični pogled na strategije, ki jih ima neka država v določeni situaciji. Energetskemu podjetju GenI v času, ko ga je vodil gospod Golob, za dva milijona evrov. Popolnoma jasno je, da gre za finančno mulo, za pranje denarja, ker so bila vsa ta sredstva tudi gotovinsko dvignjena. V razpravi bi bilo potrebno tudi odgovoriti na številna druga vprašanja, predvsem na vprašanje, kako je mogoče, da še po treh letih predsednik Vlade ne govori resnice in javnosti ne pokaže vseh dokumentov, ki se nanašajo na njegov romunski račun.”
