No volitve prihodnje leto bo Svobodo vodil Robert Golob. Na kongresu v Kopru, kjer je odmevala italijanska Bella ciao, ni imel protikandidata. Zanj je glasovalo 326 članov, pet pa jih je bilo proti, je razplet opisal POP TV. Kdo si je drznil glasovati proti, ne poročajo. Mediji so se skoraj hkrati razpisali, kar se je šepetalo že dalj časa, da je nekdanja poslanka Svobode Mojca Pašek Šetinc, ki so jo vrgli iz stranke, vstopila v poslansko skupino SD in da namerava za to stranko tudi kandidirati na volitvah prihodnje leto. Finančni minister Klemen Boštjančič pa je povedal, da bi lahko umaknili idejo obveznega izplačila božičnice z dnevnega reda, če za to ne bo mogoče doseči soglasja socialnih partnerjev. Razumeti je bilo, da so težave z delodajalci. Nima pa jih, vsaj omenil tega ni, Boštjančič sam, ki je v osmih mesecih ob višjih davkih pridelal več kot milijardni minus v proračunu, dosegel pa tudi dramatično znižanje gospodarske rasti. Plače, ki jih pred volitvami v javnem sektorju viša tudi brez božičnic, pa so daleč največji strošek proračuna.
Skrajne levičarje je kongres Svobode navdušil z uvodno pesmijo, sicer znano melodijo italijanskih komunistov po drugi svetovni vojni, ki so jo v Svobodi uporabili v nerodnem trenutku, ker so stihe preiskovalci našli na nabojih, s katerimi je bil v ZDA umorjen Charlie Kirk. Pesem velja za himno komunistične levice, ki je pod vplivom Moskve prenehala poudarjati komunizem, ker ta ni več popularen in se razglašati za antifašistično gibanje. Poskušajo jo predstaviti kot del partizanskega upora v Italiji proti fašizmu, a dokazov za to ni, uporabljati so jo v bolj politične namene začeli precej po drugi svetovni vojni.
Izbira pesmi ni nujno slučajna, Golob je zadnji tedne napovedal več tožb proti posameznikom, ki so njegov način vladanja primerjali z vladanjem italijanskih fašistov in nemških nacistov. Nerodno pa je, da se to dogaja takoj po umoru že omenjenega Kirka in skoraj hkrati, ko je po vzgledu ZDA še nekaj držav organizacijo Antifa razglasilo za teroristično skupino. Pesem velja tudi za neuradno himno te skrajne levičarske organizacije.
