Prvič danes uradno praznujemo praznik vrnitve Primorske s komunističnim imenom kot priključitev Primorske. Praznovanje vrnitve Primorske je bilo kot praznik države prvič uzakonjeno v času prve vlade Janeza Janše. Poimenovanje je iz mirovne pogodbe po vojni, s katero je bila določena meja med Jugoslavijo in Italijo in je bilo del ozemlja Primorske (pa tudi Istra in Dalmacija) vrnjen Jugoslaviji, v Italiji pa so ostali veliki deli, tudi mesti Trst in Gorica, s slovenskim življem. Mirovna pogodba je obveljala 15. septembra 1947. Slovenci smo bili deloma tudi poraženci te menjave. Naš živelj je ostal v Italiji, velika področja z italijansko populacijo pa je dobila Hrvaška.
Lani so poslanci vladne koalicije, poskus ni bil prvi, dosegli preimenovanje, da zdaj praznujemo priključitev Primorske. Drugačno ime izvira iz poimenovanja komunistične partije leta 1943, ki je razglasili priključitev Primorske. Po novem ne praznujemo več uveljavitve mirovne pogodbe.
Iz leve so v parlamentu in javno trdili, da so Primorci že prej praznovali priključitev. Te trditve so bile propaganda. Govorili so o svojih pristaših na Primorskem, ki so uporabljali komunistično poimenovanje. S tem sicer slavijo upor proti okupaciji, ki je tudi pomembna stvar. A ni mirovni sporazum. Prej, v času socializma ali takoj po osamosvojitvi tega praznika sploh ni bilo. Novo ime je dodatno sporno, ker je enako nacističnim poimenovanjem. Adolf Hitler je Nemčiji priključil Avstrijo in pozneje tudi slovensko Štajersko.
Dokaz, da je šlo pri trditvah, da tako dogodke razumejo Primorci, za politično propagando z leve, je bilo nasprotovanje preimenovnaju uglednega tržaškega pisatelja Boris Pahor, ki je bil nedvomno Primorec. Preimenovanju je osebno ostro nasprotoval leta 2019, ko so po vetu državnega sveta z leve enako spremembo poskušali že izglasovati na predlog Matjaža Nemca (SD). A takrat propadli. Pahor je opozoril, da so za preimenovanjem ideološki razlogi levice, državi pa bo škodilo. In dejal: “Primorska nam je bila odvzeta in nato vrnjena. To je bilo krvavo plačano.” Boris Pahor je umrl leta 2022.
Ideološko ozadje spremembe imena je brez ovinkarjenja v DZ, ko so spremembo lani uzakonili, povzel vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec: “Zgodovinsko Primorci praznujemo bistveno več kot je bila mirovna pogodba z Italijo. V bistvu, Primorci praznujemo predvsem tisto, kar je plenum OF sklenil. Že pred nekaj leti smo v Komnu praznovali tudi 40. obletnico praznovanja tega praznika. Ampak takrat se je praznovalo ravno ta sklep vrhovnega plenuma, ne pa uveljavitve Pariške mirovne pogodbe.”
