Na prelazu Vršič se nadaljujejo zaključna gradbena dela in kot je razumeti bo cesta ograjena z odbojno ograjo. Pa ne zaradi preprečevanja nesreč, saj ne gre za nevaren odsek, ampak zato, da se kakšen predrznež ne bo ustavil za spominski posnetek.
Kamnite ovire bo nadomestila odbojna ograja
Ministrstvo za infrastrukturo (MI) je v medijih sporočilo, da bodo zapornice na cesti čez Vršič spustili oktobra tako, da bo cesta z obeh strani prelaza zamejena štirinajst dni, kolikor bo trajalo poskusno obdobje. Prihodnjo sezono naj bi zapornice zapirale cesto od 15. junija do 15. septembra, ob lepem vremenu pa tudi ob koncih tedna v septembru in oktobru.
Izvemo tudi, da so sistem od leta 2023 usklajevali z obema občinama, da je bilo več sestankov z drugimi deležniki in upoštevali so tudi številne predloge in njihove pripombe.
Na dveh predstavitvah v Trenti smo slišali povsem drugo zgodbo, da bodo prihodnjo sezono zapornice spuščene dva poletna meseca (!) in da vseh deležnikov niso vabili zato, ker z zadevo ne bi nikoli prišli do konca! Eno ali drugo je nesramna laž in nekorektno zavajanje. Ministrstvo, ki bi moralo biti vzor spoštovanja zakonitosti, pa doslej ni pojasnilo, zakaj je bil tako velik poseg izveden brez gradbenega dovoljenja.
Zelo pomembno je sporočilo ministrstva za infrastrukturo, da so: “V tujini različni sistemi, med njimi tudi nekateri podobni ali celo še bolj zaprti za promet. Pri nas v Sloveniji je na poti na Mangartsko sedlo že več let zapornica, ki je med ljudmi zelo dobro sprejeta.”
Koristna informacija je pomanjkljiva, ker ministrstvo ni povedalo, kje v tujini to počnejo, da bi si šli ogledat dobro prakso in bi pomirjeni zaključili z nepotrebnim razburjanjem.
Če sta laž in zavajanje postala stalna praksa pri nas in drugod, pa ministrstvo nima mandata, da se norčuje iz bralcev in slovenske javnosti z enačenjem ceste, ki se zaključi na mangrtskem sedlu in vršiško cesto, ki povezuje kraje med seboj.
Lahko pa mi minsitrstvo pomaga iz moje nevednosti in potrdi, da se cesta s sedla nadaljuje naprej do belopeških jezer.
Siniša Germovšek, Bovec
