Predsednik vlade Robert Golob bo v sredo opravil pogovor z ustavnimi pravniki, v četrtek bo razpravljal s koalicijskima partnericama pred sejo vlade, za petek pa načrtuje srečanje predsednikov vseh parlamentarnih strank in poslancev madžarske in italijanske narodne skupnosti, so sporočili iz kabineta premiera. S pogovori skuša Golob najti pot iz težav, ko je v parlamentu večina proti njegovi vladi izglasovala posvetovalni referendum o višanju stroškov za obrambo, ki ga je predlagala vladna Levica. Ta stranka je, skupaj s SD, poskušala predvsem nabirati politične točke, a se je razpletlo drugače kot so v vladnih strankah načrtovali, ker so nepričakovano referendum podprli iz opozicije: SDS in NSi. O izdatkih za obrambo in varnost države po ustavi pravi referendumi niso dopustni. Tokratni neobvezujoči posvetovalni pa bi bil razpisan, ko je v državnem zboru večina že odločila o višanju sredstev, vlada Svobode, SD in Levice pa se je za še višjo porabo zavezala v Natu.
A referendum dejansko še ni razpisan, mogočih je več razpletov. Poslanci še niso odločili, kdaj bi odločali o tem, ali povišati izdatke za obrambo izdatke tako, da bodo ti do leta 2030 dosegli tri odstotke bruto domačega proizvoda letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov. Referendumsko vprašanje je nekoliko neumno, ker lahko proti glasujejo tisti, ki so za manj in tisti, ki so za več. Tak referendum je predlagala vladna Levica. Referendum lahko poslanci še prekličejo ali pa jih razpišejo več. O dodatnem referendumu, da obrambnega proračuna niti letos ne bi poviševali, nameravajo na predlog Mihe Kordiša v vsakem primeru poslanci odločati 17. julija. Še dodatnega o izstopu iz Nata napoveduje Svoboda. Datum katerega koli referenduma mora v odloku o razpisu referenduma še določiti državni zbor.
Ko so bili nazadnje razpisani posvetovalni referendumu hkrati z evropskimi volitvami, je dan po sprejetju odločitve o referendumih v državnem zboru, zgodilo se je 17. aprila, Urška Klakočar Zupančič pozvala delovna telesa, da so pripravila še odloke o razpisu z datumi, da je parlament potem določili datum 9. junij, ko so bile tudi evropske volitve. Če bi zdaj odločali podobno, bi bil posvetovalni referendum o treh odstotkih v začetku septembra. A to je malo verjetno, ker avgust ni najbolj primeren čas za kampanjo. Nameravajo pa poslanci 17. julija na izredni seji že med parlamentarnimi počitnicami odločali o predlogu Mihe Kordiša o podobnem referendumu z vprašanjem: “Ali ste za to, da Republika Slovenija poveča obrambne izdatke nad raven v letu 2024? Torej, da letos ne bi bilo niti povišanja na dva odstotka.
Pa to niti še ni vse.
Svoboda pripravlja še svoj predlog o posvetovanju z ljudstvom o izstopu iz Nata.
Da vsaj en referendum bo, so poslanci v petek odločili tako:
Hipotetično se lahko pri sprejemanju odloka zapletel, če se stranke ne bi bile sposobne dogovoriti o datumu, ali če zanj ne bi bilo mogoče doseči večine. Posvetovalne referendume pa je mogoče tudi še preklicati.
To se je zgodilo ob referendumu o NEK, ko je parlament že odločil, da bo referendum 24. novembra 2024, državna volilna komisija je že začela priprave na izvedbo, a je 24. oktobra, torej mesec dni pred odločanjem ljudi, večina poslancev preklicala ta referendum.
Celoten Kordišev predlog za še dodaten referendum, je takšen:
