Poletnih počitnic je konec. In če kdo dvomi o tem, kaj je vloga politike v družbi, si lahko pogleda, kako zgleda država, ko politika ne dela in je na počitnicah in kako deluje država, ko se z njo začne ukvarjati politika. Iz obdobja miru in spokojnosti, kjer ljudje delajo kot mislijo, da je prav, smo dobesedno v enem samem zamahu padli v ponovno histerijo in kaos.
Kot že tolikokrat sedaj je temu seveda botrovalo politično oranje po zdravstvenem sistemu. Ekstremno leva vlada se je odločila, da bo nadaljevala s svojimi reformami, ki Slovenijo peljejo strumno proti Balkanu in bivšemu jugoslovanskemu socializmu, ki ga je na ves glas obljubljala še pred volitvami leta 2022. Ministrica Valentina Prevolnik Rupel in Robert Golob sta z največjim zadovoljstvom in veseljem Sloveniji sporočila, da prepovedujejo kakršnokoli delo pri zasebnikih zdravnikom, ki so zaposleni v državnih zdravstvenih zavodih. Absurdnost takega početja mogoče na prvi pogled ni takoj jasna, kajti mnogi ekstremni levičarji ves čas poudarjajo, da delodajalec A tudi ne bi pustil delavcu, da ima še pogodbo z delodajalcem B.
Prvo vprašanje, ki se pri tem poraja je naslednje, če so to sprejeli za zdravnike, zakaj potem to ni res za vse delavce, ki delajo v državnih službah in podjetjih, katerih lastnica je država. Edino pravično in logično je, da ni nikakršnih izjem. Kajti, če naj bi zdravniki zabušavali v državnih bolnicah in se angažirali v zasebnih ustanovah, potem to velja tudi za vse ostale državne uslužbence.
Drugič. Vlada ni dobro premislila vseh posledic takega dejanja. Ta slab premislek izhaja iz ideološke narave te ekstremno leve vlade, ki jo dela izjemno paranoično. Levičarji so namreč prepričani, da je namen zdravnikov (ali vsaj spektra njih) pravzaprav uničiti državno zdravstvo in da obstaja kolektivna konspiracija zdravnikov, da se to tudi izvede. Zato širijo svojo ponarodelo zgodbo zarote, da zdravniki v državnih zavodih samo zabušavanjo in vlečejo plačo ter delajo pošteno samo v zasebnih podjetjih. Namesto, da bi ugotovili, da je vseeno ali je zdravnik državne ali zasebne barve, važno je, da zdravi bolnika, se ta vlada trudi na vso silo dokazati vesoljni Sloveniji, da državno centralno plansko organiziranje lahko uspe in da je cenejše in učinkovitejše kot zasebna tržna ponudba. Če jim tega ne bo uspelo dokazati, pa bodo za to krivi seveda zdravniki. Kot pravi levi oblastniki se pri dokazovanju pravilnosti svojih prepričanj seveda ne bodo ustavili nikjer in nobena sredstva jim pri tem ne bodo tuja.
Najprej so seveda uničili še tisto malo zasebnega zdravstvenega zavarovanja, ki je obstajalo. Ko se je izkazalo, da niso s tem naredili nič koristnega, razen, da so izkopali dodatno finančno luknjo in jo prevalili na ramena državljanov pa so se lotili druge faze uvajanja socializma, ki je v okviru EU sploh še možna. To pa je totalna ločitev delavcev na tiste, ki delajo v državnih in zasebnih organizacijah. Pri tem ekstremni levičarji računajo na to, da bodo zasebništvo prej ali slej povsem zadušili na način, da dobo Slovencem preko davkov za ZZZS izpraznili denarnice. Zato je tistim, ki vsaj malo poznajo zakone ekonomije, jasno, da gre seveda v tem dejanju za totalno vojno napoved zasebništvu v zdravstvu. Čeprav seveda zaradi mednarodne javnosti in zavoljo videza tega seveda ne smejo tako imenovati.
Pri vsem skupaj pa je seveda zanimivo opazovati evolucijo delovanja zdravniških organizacij FIDES in njihove zbornice. Obe organizaciji dobesedno desetletja nista hoteli zahtevati tega, kar je prav tako za družbo kot za njihove člane, to pa je seveda svoboda gospodarskega udejstvovanja. Obe organizaciji desetletja nista hoteli razpoznati ključnega problema slovenskega zdravstva. Ta problem pa je, da blagajno ZZZS napolnijo izključno državljani zasebniki do nje pa imajo dostop, iz nekih povsem imaginarnih vzrokov, takorekoč izključno samo državni zavodi. Ta nepravičnost in diskriminacija, ki jo imenujem gospodarsko pravni apartheid, pa je seveda nalezljiva kot katerakoli druga infektivna bolezen. FIDES in zdravniška zbornica še kar naprej naivno mislita, da se s politiko in ZZZS-jem, da nekako dogovoriti; da sta to nekaki partnerski in prijateljski inštituciji in da gospodarska svoboda in osnovno ekonomsko poštenje v zdravstvu nista potrebna.
Zato prihaja do takih absurdnih situacijo, ko žrtve moledujejo in se obračajo na svojega rablja, ki so mu vdano zvesti, da naj jih že enkrat neha mučiti in uničevati. Vse skupaj je že tako absurdno, kot, da bi Židi leta 1944 napisali naslednje pismo: “Dragi Hitler, prosimo te, da nas nehaš ubijati. Podpis: Tvoji vdani Židi.” Ti dve organizaciji bosta prej ali slej morali spoznati, da vloga levih vlad ni organizacija poštenih družbenih odnosov v družbi. Vloga levih vlad je neusmiljeno izkoristiti in iztisniti zdravnike zato, da preživi državni zdravstveni sistem.
Zato, kot že nič koliko krat, prihajamo ponovno do istega sklepa. “Gospodje stavkajo za poštene gospodarsko-ekonomske odnose, tovariši pa za višje plače.” FIDES in zdravniška zbornica bosta morala končno ugotoviti, da je prva in edina točka katerihkoli pogajanji z vlado pravzaprav odprava monopola ZZZS ali vsaj minimalno ukinitev koncesijskega sistema in avtomatsko plačilo storitev vsem zdravnikom neodvisno od njihovega gospodarsko pravnega statusa. To je pravzaprav tisto, kar uničuje slovensko javno zdravstvo. Upati je samo, da jim ta resnica počasi pride pred oči, če jim pa ne, pa jim lahko povem kam vodi tretja faza uvajanja socializma.
Ko bo vlada ugotovila, da državno zdravstvo deluje samo še slabše, ker so ubili še zadnjo motiviranost za delo, bodo v državne bolnice in zdravstvene domove uvedli družbeno politične delavce stila sadistična Marta iz UDBE, ki bodo skrbeli za primerno motiviranost, delovno vzdušje, doseganje politično določenih delovnih norm in informiranost ministrstva. Zato si je mnogo bolje k srcu vzeti pregovor slavnega Perikleja, ki je rekel, da: “če se niste pripravljeni ukvarjati s politiko si ne mislite, da se politika ni pripravljena ukvarjati z vami.” In ne čakati na zadnjo minuto.
