Prištevanje rezultatov glasovanj iz tujine, ki bo prihodnji teden v ponedeljek, hipotetično še lahko spremeni vrstni red strank. SD Matjaža Nemca je po doslej preštetih glasovnicah volilo le 506 volivcev več kot NSi Mateja Tonina. Hipotetično je torej mogoče, ker je razlika majhna, da bo tujina vrstni red med strankama še spremenila. A možnosti za to je malo. Po številu glasov je vrstni red brez tujine vseh list takšen:
Na državno volilno komisijo so že prišli podatki o glasovanjih na ambasadah, kjer je glasovalo največ volivcev. Tokrat jih ne skrivajo. Iz DVK so mi jih iz nekaj, kjer glasujejo večje število volivcev, za Bruselj, Beograd, Dunaj in Trst, tudi že poslali. Ne pa še za Buenos Aires, kjer je tradicionalno volivcev na tujem največ, tam so praviloma tudi najbolj za desne stranke.
Po pošti iz Argentine gre praviloma v koš
Na ambasadah, kjer je glasujočih malo, glasovnic ne štejejo, pošljejo jih v Ljubljano, ker sicer ni mogoče zagotoviti anonimnosti. Te bodo preštete v ponedeljek skupaj z glasovi po pošti iz tujine. Pred petimi leti je bilo na EU volitvah na ambasadah z veliko volivci največ 536 glasov za NSi. Listo je takrat vodila Ljudmila Novak. S toliko dodatnimi volivci bi NSi na tokratnih volitvah prehitela SD. A pred petimi leti je bilo 407 glasov na ambasadah tudi za SD, katere listo je takrat vodila Tanja Fajon. In se zaradi tega vrstni red letos ne bi spremenil. Da je le malo verjetno, da bi NSi lahko prehitela SD, pa nakazuje, ker dodatni glasovi, ki prihajajo iz tujine še po pošti, ki bodo tudi prišteti prihodnji teden, praviloma niso tako v desno kot so v Argentini. Razplet na ambasadah leta 2019 je bil takšen:
V preglednice o razpletu po ambasadah leta 2019 so bili vključeni glasovi 2473 volivcev, od tega jih je 670 glasovalo v Buenos Airesu, v Trstu 332 in v Beograd 276, v Bruslju 264.
Letos je bilo več volivcev kot v Trstu ali Beogradu v Bruslju: 347. Tri glasovnice so bile neveljavne. Največ jih je v Bruslju glasovalo za Vesno. Krepko se je zmanjšalo število glasov za SD.
Tudi v Beogradu je slavila Vesna, na drugem mestu so tam Zeleni, ki so na nacionalni ravni sicer precej propadli. Zelo “zeleno” so v Beogradu glasovali tudi že na prejšnjih volitvah. V Beogradu so, če primerjamo, veliko izgubile SD, Levica, pa tudi Zeleni.
Se je pa Levica okrepila na Dunaju, a tam izgubila prvo mesto, ker jo je prehitela Vesna.
Rezultatov iz Argentine še ni, za običajno tam največje število volivcev je tehten razlog: vedo, da v preteklosti njihovi glasovi, če so glasovali po pošti, pogosto niso prišli pravočasno v Slovenijo, da bi jih tu upoštevali. Končali so v koših za smeti. Če gredo na ambasado, njihov glas zanesljivo šteje. Ne zgodi pa se to s pošto iz Balkana in držav EU, ki so bližje.
Vse je javno, le nedostopno je javnosti
Z obveščanjem javnosti o razpletih po ambasadah, kjer glasuje veliko volivcev, državna volilna komisija precej mešetari. Razplete takoj objavijo na ambasadah samih, v Sloveniji pa javnosti niso dostopni skoraj še teden dni. Včasih celo več. Na volitvah poslancev leta 2018 ti podatki tudi po tednu dni še niso bili dostopni. Mediji bi takrat do njih lahko prišli le, če bi šli pogledat na oglasne deske po ambasadah po svetu. Leta 2014 je na dan volitev rezultat v Bruslju posnel dopisnik Dela Peter Žerjavič. Leta 2018 pa je za Buenos Aires javnost o razpletu volitev poslancev obvestila Mariana Poznič, ki je na ambasadi vodila volilni odbor. Njen podroben opis razpleta je objavil Radio Ognjišče. Kot že običajno je bilo v Buenos Airesu, ko so volili poslance DZ, največ glasov za desnico: 366 glasov za SDS, 298 za NSi, 87 glasov pa za vse druge stranke.
Pred petimi leti sem razplet na vseh ambasadah z večjim številom volivcev s pomočjo državne volilne komisije objavil v soboto 1. junija, volitve so bile 26. maja. Če bi bilo letos enako, bi jih moral to soboto. Za podatke sem prosil tudi letos. Pregleda za vse še nimajo, so mi pa za štiri poslali zapisnike, iz katerih sem črpal podatke za objavljene primerjave. Izboljšali so se, ko gre za dostopnost podatkov. Za Bruselj je zapisnik, denimo, takšen:
Dostop do podatkov se spreminja iz volitev v volitve. Na DVK občasno trdijo, da so vsi podatki takoj javni, a pač z objavami na ambasadah, kar pa ni najbolj dostopno, ker so dopisniki ali letalske karte precej drag šport.
Javna dostopnost podatkov na način, da do njih javnost v resnici ne more, pa je znana navada oblasti tudi drugod. Ne samo pri nas.
Bodo pa vsi podatki iz ambasad zanesljivo objavljeni najpozneje prihodnji teden, ko bodo prešteti tudi glasovi po pošti iz tujine.
