Po klofuti Klakočar Zupančičeve: Večina ustavnih sodnikov kritizira Jakliča, manjšina protestira
Last Updated on: 23rd april 2024, 08:37 pop
Ob gonji proti ustavnemu sodniku Marku Jakliču, ki sta se ji po člankih v političnem tedniku Mladina pridružila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in predsednica republike Nataša Pirc Musar, v ozadju pa je oster konflikt o dopustnosti čistke na RTVS, je na ustavnem sodišču prišlo do spora med petimi ustavnimi sodniki, ki sodijo na levo sredino in med tremi ustavnimi sodniki, ki so bliže desnici, ali bi Jaklič smel dodatno delati v visokošolski ustanovi, v kakršnih sicer dela večina ustavnih sodnikov. Le da drugi večinoma delajo za državne univerze, Jaklič pa to težje, ker je akademsko kariero prej delal v tujini. Da je sporno, ker je za dodatno visokošolsko delo imel s.p., ki ga je že pred časom ukinil in da za dodatno delo ni pridobil dovoljenja, je ocenila večina ustavnih sodnikov v mnenju, ki so ga poslali medijem, ki so za to prosili. Niso pa teh stališč objavili na svoji spletni strani ali sicer poslali medijem. Večina sodnikov pa ne pritrjuje Klakočar Zupančičevi, da je Jaklič kršil zakon in opozarjajo, da je zakon nenatančen in ne določa točnih pravil in tudi ne pristojnosti na tem področju.
Ker so odziv pošiljali le delu medijev, sem zaradi tega najprej dobil odgovor le treh ustavnih sodnikov. Objavljam oboje.
Izjava, ki sojo trije sodniki poslali kot odgovor na izjavo večine:
1. Od izjave petih sodnic in sodnikov Ustavnega sodišča se ograjujemo. Sodnika, ki sva bila prisotna na kolegiju, na katerem smo o tem razpravljali, ugotavljava, da izjava, ki je pred objavo niti nisva dobila na vpogled, ne odraža najinih stališč, izraženih na kolegiju.
2. Zakon o ustavnem sodišču je v delu, kjer določa izjemo od prepovedi opravljanja poklica in pridobitne dejavnosti, jasen in izrecen. Takšna dejavnost je dovoljena, če gre za pedagoško in raziskovalno dejavnost na področju visokega šolstva. Zakon opravljanja te dejavnosti ne zamejuje zgolj na nekatere, in ne druge, veljavne statusne oblike ter za ta primer tudi ne zahteva obvestila ali soglasja predsednika.
3. Večina Ustavnega sodišča je s svojo izjavo o »spornosti« opravljanja te dejavnosti v eni od zakonskih možnosti prekoračila pooblastila, ki jih ima po zakonu in Ustavi. Ustavno sodišče ni pristojno za moralno etiketiranje ravnanj, ki sodijo v okvir veljavnega zakona ali celo za moralno etiketiranje neodvisnega ustavnega sodnika, ki mu ostali sodniki po Ustavi nismo nadrejeni. To predstavlja neposreden poseg v sodnikovo neodvisnost, in s tem neodvisnost institucije Ustavnega sodišča, ter obenem krši sam duh veljavne zakonske ureditve, ki opravljanje te dejavnosti izmed vseh ostalih izpostavlja kot zaželeno.
4. Sprašujemo se tudi, kako da večina sodnikov v svoji izjavi niti ne poskusi zavarovati neodvisnosti sodišča zoper izjave Predsednice DZ, ki posegajo v sodno vejo oblasti brez precedensa. V sistemu delitve oblasti je Ustavno sodišče ključna institucija, ki zamejuje voljo zakonodajalca, zato je zavarovanje neodvisnosti sodišča zoper taka ravnanja politične oblasti še toliko bolj pomembno.
5. Izjava za javnost s takšno vsebino ne bo prispevala k varovanju neodvisnosti, legitimnosti in ugleda institucije Ustavnega sodišča.
Marko Šorli, sodnik Ustavnega sodišča RS, l.r.
Rok Svetlič, sodnik Ustavnega sodišča RS, l.r.
Klemen Jaklič, sodnik Ustavnega sodišča RS, l.r.
Ljubljana, 23. 4. 2024
Izjava večine ustavnih sodnikov, ki pa ni podpisana:
»Ustavno sodišče je v preteklih dneh prejelo več različnih novinarskih vprašanj v zvezi z opravljanjem dejavnosti samostojnega podjetnika, ki naj bi jo imel v določenem obdobju, med tekom opravljanja funkcije ustavnega sodnika, registrirano ustavni sodnik Dr. Dr. Klemen Jaklič. V zvezi s tem pojasnjujemo naslednje.
Sodnice in sodniki Ustavnega sodišča so včeraj, v ponedeljek, 22. 4. 2024, o tem opravili neformalno razpravo v prisotnosti sedmih sodnic in sodnikov. Sodnik Jaklič pri razpravi ni sodeloval, pri čemer je svojo odsotnost med drugim pojasnil s tem, da je svojo celostno izjavo za javnost medijem že podal.
Ustavno sodišče do zapisov, objavljenih v medijih, oziroma do prejetih novinarskih vprašanj ni bilo seznanjeno z okoliščinami tega primera. Ustavno sodišče razpolaga samo z navedbami medijev in s pojasnili, ki jih je sodnik Jaklič dal za določene medije. Glede na nekatere medijske objave dodajamo, da ustavni sodnik Jaklič o opravljanju te dejavnosti v obliki samostojnega podjetnika Ustavnega sodišča ni obvestil, prav tako tudi ni zaprosil za soglasje, kot je to sicer urejeno za primer opravljanja dopolnilnega dela. Iz njegovih pojasnil medijem izhaja, da je štel, da za opravljanje zakonsko dovoljenih dejavnosti v obliki samostojnega podjetnika soglasje predsednika Ustavnega sodišča ni potrebno.
Nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika v izhodišču ureja že Ustava v 166. členu, ki pa nezdružljivosti ne navaja med razlogi za predčasno prenehanje funkcije ustavnega sodnika po 164. členu Ustave. Na zakonski ravni je nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika vsebinsko (in deloma postopkovno) urejena v Zakonu o Ustavnem sodišču. Prvi odstavek 16. člena ureja funkcije in dejavnosti, ki niso združljive s funkcijo ustavnega sodnika, med njimi sta tudi opravljanje poklica ali pridobitne dejavnosti. Vendar pa je zakonodajalec za ustavne sodnike, ki imajo časovno omejen mandat (drugače kot sodniki rednih sodišč, ki imajo trajen mandat), predvidel izjemo, po kateri lahko ustavni sodniki opravljajo dejavnost visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca. Tovrstne dejavnosti v aktualni sestavi, tako kot tudi v predhodnih sestavah Ustavnega sodišča, opravlja več ustavnih sodnikov. Po razpoložljivih podatkih pa Ustavno sodišče do sedaj še ni imelo primera, ko bi posamezni ustavni sodnik v času opravljanja funkcije ustavnega sodnika tovrstne, sicer dopustne akademske dejavnosti opravljal v obliki samostojnega podjetnika ali drugi podjetniški obliki.
Zakon o Ustavnem sodišču ne ureja, v kakšni obliki ali na kakšen način lahko ustavni sodnik opravlja dejavnosti (in v vsakem primeru samo tiste dejavnosti), ki so po zakonu sicer vsebinsko združljive s funkcijo ustavnega sodnika. Zagotovo lahko ustavni sodniki dopustno (akademsko) dejavnost ob smiselni uporabi Zakona o delovnih razmerjih opravljajo kot dopolnilno delo, za kar se zahteva soglasje delodajalca, ali pa v drugi pogodbeni obliki, kot sta avtorska ali podjemna pogodba, za kar soglasje ni potrebno. Ustavno sodišče sicer ni pristojno za preverjanje teh pogodb, niti z njimi praviloma ni seznanjeno, prav tako ni pristojno za morebitno poizvedbo o prihodkih iz teh naslovov.
Ustavno sodišče ustavnih sodnikov samo ne voli in tudi ne razrešuje, ureditev pa njegovo vlogo v postopku v zvezi z mandatom ustavnih sodnikov predvideva le v primeru razlogov iz 164. člena Ustave. Kot je Ustavno sodišče že pojasnilo, ne iz Ustave ne iz Zakona o Ustavnem sodišču ne izhaja, da bi Ustavno sodišče ali njegov predsednik imela kakršnekoli pristojnosti v zvezi z domnevno nezdružljivostjo funkcije ustavnega sodnika. To velja tudi za ugotavljanje dopustnosti opravljanja sicer dovoljenih dejavnosti v sporni podjetniški obliki samostojnega podjetnika. Glede na to se Ustavno sodišče kljub tovrstnim pozivom tudi ne bo opredeljevalo do izjav tretjih oseb, nosilcev funkcij ali pravnih strokovnjakov, danih v zvezi s konkretnim primerom.
Pravila o nezdružljivosti v prvi vrsti naslavljajo sodnike, ki so dolžni varovati integriteto sodniške funkcije ter ugled in neodvisnost Ustavnega sodišča. Glede na nedorečenost zakonske ureditve, ki ne ureja postopanja v primeru dvoma o združljivosti dejavnosti, bi bilo koristno, če bi se zakonodajalec odzval in ustrezno dopolnil Zakon o Ustavnem sodišču, pri čemer bi se morda lahko zgledoval tudi po ureditvi, kot jo pozna Evropsko sodišče za človekove pravice.
*
Z namenom transparentnosti v okviru tega sporočila ponovno navajamo tudi podatke o ustavnih sodnicah in sodnikih, ki imajo soglasje Ustavnega sodišča za opravljanje dopolnilnega dela, pri čemer Ustavno sodišče izhaja iz smiselne rabe določb Zakona o delovnih razmerjih. Soglasja imajo naslednji ustavni sodnice in sodniki:
– dr. Matej Accetto pri Univerzi v Ljubljani, Pravna fakulteta,
– dr. Rajko Knez pri Univerzi v Mariboru, Pravna fakulteta,
– dr. Špelca Mežnar pri Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju,
– dr. Neža Kogovšek Šalamon pri Mirovnem inštitutu, Inštitut za sodobne družbene in politične študije v Ljubljani,
– dr. Rok Svetlič pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, ter
– dr. Katja Šugman Stubbs pri Univerzi v Ljubljani, Pravna fakulteta in Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.«
Related Posts
About The Author
Peter
Novinar in urednik od leta 1991. 15 let na Večeru, deset let odgovorni urednik in komentator na Delu, dve leti in pol odgovorni urednik portala Siol.net. Leta 2017 sem ustanovil Spletni časopis, da bi lahko še delal kot novinar. Poklic je v Sloveniji, če ga opravljaš resno, nevaren. Ob menjavah lastnikov medijev in političnih oblasti novinarji pogosto izgubimo možnost pisati in zaposlitev. Doslej se mi je to zgodilo dvakrat. Če imaš svoj medij, te povsem utišati ne morejo.
Komentarji (2)
Disqus Comments (12)