Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Izraela niso “kaznovali” z ukinitvijo Raiven ali cenzuro Evrovizije, Fijavževa ne najde Drnovškov z izobrazbo

Print Friendly, PDF & Email

Last Updated on: 28th marec 2024, 07:57 dop

“Dnevno vodenje hiše je v rokah vodstva. Če bi vodstvo hotelo kaj povedati, bi že. Če ni, jim mi nimamo kaj nalagati.” Tako se je predsednik sveta RTVS Goran Forbici včeraj odzval na ideje, da bi v podporo Palestincem v Gazi odpovedali prenos Evrovizije ali nastop naše predstavnice Raiven. Razprave so bile posledica januarskega predloga svetnika Tadeja Trohe, ki so ga takrat podprli uprava in direktorji RTVS, tudi Forbici, da bi v okviru Evropske radiotelevizijske zveze  (EBU) sprožili postopek za izločitev Izraela iz Evrovizije in EBU. Troha je ocenil, da ni dopustno, da ima država Izrael en obraz v vojni v Gazi, drugega pa pred Evropo kaže na takšni zabavni prireditvi in da je v tem smislu Evrosong politika. Opozoril je še, da je to tudi stališče zunanje ministrice in medtem že poslavljajoče se predsednice SD Tanje Fajon, ki je, kot je povzel, o Gazi dejala: “Dovolj je”.

Planica. Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Predsednik vlade Robert Golob in ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon. Foto: KPV

Z udarcem po Izraelu bi RTVS, je takrat s tem opozoril Troha, izvajala politiko levih vladnih strank v korist ene strani v konfliktu.

Vehovar: To je povsem napačna smer

Trohe tokrat ni bilo na seji. Drugi svetniki pa so poskušali dobiti pojasnila, kaj še lahko stori vodstvo RTVS, ko jim v EBU ni uspelo izločiti Izraela. Ilinka Todorovska je, denimo, vprašala ali so razen tega, da ne bi prenašali Evrovizije ali da bi odpovedali sodelovanje slovenske predstavnice Raiven, sploh še kakšne druge možnosti.

Iz uprave je idejam, da bi prepovedal prenos prireditve v Sloveniji ali slovenski nastop na prireditvi, ugovarjal Zvezdan Martić. Opozoril je, da nima pristojnosti direktorjem določati, kaj morajo umakniti iz programa. Pristojnosti državnega cenzorja. Direktorica televizije Ksenija Horvat, ki je januarja podprla zamisel Trohe, da bi pritisnili na EBU v korist Palestincev, pa je molčala. Zdi se, da so na koncu prevladali pomisleki predstavnika olimpijskega komiteja Andraža Vehovarja, ki je ocenil, da je početje borcev za Gazo med svetniki RTVS povsem napačna smer, ker bi potem morali bojkotirati tudi olimpijske igre v Parizu in še vrsto dogodkov. “Popolnoma zgrešena smer. Karkoli boste v tej smeri glasovali, bom proti,” je dejal. Pozneje ni bilo opaziti nobenega glasovanja.

Je pa moralo vodstvo RTVS pojasnjevati Forbiciju, ali res izigravajo zakon po tem, ko so inšpektorji ugotovili kršitev zakona, ker je nova odgovorna urednica Polona Fijavž za urednika uredništva TVS postavila Gregorja Drnovška z le srednješolsko izobrazbo, Vesno Pfeifer pa za urednico osrednjih informativnih oddaj in nove oddaje, ki jo je za usluge Robertu Golobu dobil novinar Mladine Marcel Štefančič. Tudi Pfeiferjeva ima le srednješolsko izobrazbo. In nista edina takšna. Drnovšek je bil v preteklosti pomemben političen aktivist, da so vladne stranke izvedle čistke na RTVS in je tudi član sveta RTVS. Formalno so se na ugotovitve inšpektorjev, da kršijo zakon, v uredništvu odzvali, a tako, da so nove začasne urednike imenovali le navidezno, dejansko pa delo še naprej opravljajo uredniki brez izobrazbe, ki so funkcije dobili za politični aktivizem.

Fijavževa v obrambo neizobraženih: občutljivi položaji v občutljivem času

Fijavževa je pojasnila, da so tudi v preteklosti uredništva pogosto vodili uredniki brez izobrazbe in to celo takšni, ki niti srednješolske izobrazbe niso imeli. Torej še hujši primeri od Drnovška in Pfeiferjeve. Svetnike je opozorila, da si je izbrala ekipo urednikov in da so novinarji to ekipo podprli, ko so glasovali o njej in dodala, da je po ugotovitvi inšpektorjev, da krši zakon, težko najti zamenjave za urednike brez izobrazbe, ker je novinarjev, ki je nimajo, na TVS veliko in zadnja leta vse več. “Ali ne izpolnjujejo pogojev ali pa dela ne želijo opravljati,” je opisala svoje težave, ko išče bolj strokovne kadre za uredniške funkcije. Takšne, ki imajo vsaj formalno izobrazbo. Na čudenje Forbicija, zakaj, če ima takšne težave, še niso objavili razpisa za ta delovna mesta, je Martić povedal, da bi že moral biti objavljen in da ni vedel, da še ni. Fijavževa pa, da potrebuje več časa, da si izbere svojo vodstveno ekipo, v kateri je pomembno zaupanje in da razpis tega ne bo rešil. Dodala je še, da gre za občutljiva delovna mesta v zelo občutljivem času.

Forbici pa jo je opozoril, da če ne bo razpisa, bo pred svetom RTVS dilema, ali poiskati novega urednika, ki bo sposoben sestaviti svojo ekipo. Sem je bolj za razpis kot menjavo odgovornega urednika, je dodal. Predstavnik zaposlenih Robert Pajek je ugovarjal, da bi bilo dobro počakati na dokončna stališče inšpektorjev, ki so v preteklosti zahtevali zaposlitev cele množice novinarjev brez izobrazbe, ki so do takrat delo opravljali honorarno. A ga je Forbici zavrnil, da položaj v primeru urednikov uredništev ni enak. Špela Stare, ki zastopa društvo novinarjev, je povzela, da za urednike uredništev interni akti zahtevajo visoko izobrazbo in da se je mogoče pogovarjati o spremembi teh aktov, ne pa o kršenju. Sindikalist Tom Zalaznik pa je opozoril, da so trditve, kako ni izobraženih novinarjev za pomembne uredniške položaje nenavadne, če se hkrati kot tehnološki višek odpušča pet novinarjev, ki imajo visoko izobrazbo, nekateri celo magisterij, eden pa celo doktorat. Govoril je o Valentinu Arehu, ki je izkušen urednik, novinar in dopisnik, ki ga, tako se zdi, novi vrh maltretira, ker bi naj bil “janšist” in to zaradi tega, ker je nekaj časa opravljal delo vršilca dolžnosti direktorja televizije v času prejšnje vlade.

Forbici je od vodstva zahteval pojasnila tudi, zakaj so prekoračili finančne načrte za izplačilo visokih odpravnin devetnajst zaposlenim, med njimi sta bolj znana Vida Petrovčič in Marjan Lah, ki so jih upokojili kot tehnološke viške. Kot tehnološki višek dobijo deset plač odpravnine, ob običajni upokojitvi le tri. Iz finančne službe so svetnikom pojasnili, da za te namene denar za letos je načrtovan, v celoti 290.000 evrov, je bila pa dinamika prve mesece večja od načrtov. Za januar in februar so načrtovali strošek 20.000 evrov, porabili pa 53.000. Martić je ocenil, da je dinamika posledica dogovarjanj in vrste okoliščin in da to ni problem.

Neuradno je na RTVS slišati, da je po izplačilu regresov vsem zaposlenim v tem mesecu zavod nevarno blizu nelikvidnosti pri pripravah na izplačilo naslednje plače.

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (2)

Disqus Comments (1)

https-spletnicasopis-eu