Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Koliko novinarjev RTVS je brez ustrezne izobrazbe

Print Friendly, PDF & Email

Last Updated on: 11th februar 2024, 05:56 pop

Zaradi ostrih opozoril nekdanjega člana uprave RTVS Simona Karduma, ki je v odstopni izjavi zapisal, da več kot polovica zaposlenih na RTVS nima ustrezne izobrazbe, na Radiu Slovenija pa tretjina, hkrati pa je ocenil, da je plačna ureditev izven vsakega sistema, sem RTVS zaprosil za podatke o bruto plačah vseh zaposlenih in o ustreznosti izobrazbe novinarjev in urednikov. Iz RTVS so o tem, da mi bodo podatke poslali, včeraj popoldan obvestili vse zaposlene. Tako:

plače javnost podatkov rtvs

Žal pa so mi podatke o bruto plačah in izobrazbi v petek popoldan poslali kot slike, kar onemogoči ali pa vsaj močno oteži obdelave in sortiranja velikega števila podatkov. Zaradi tega sem jih prosil, da mi vse podatke pošljejo znova na odprt način, ki omogoča obdelavo podatkov.

Podatke o izobrazbi novinarjev in urednikov pa objavljam nesortirane kot sem jih prejel, ker menim, da je prav, da je z zagatami na tem področju seznanjena tudi javnost. Pogoj za opravljanje novinarskega dela je praviloma univerzitetna visokošolska izobrazba (sedma stopnja izobrazbe), fotoreporterji imajo lahko tudi nižjo. Za uredniško delo pa se zdi visokošolska izobrazba precej samoumevna. A se je ta standard, kot kaže izpis, čeprav gre za javni zavod in plače v sistemu javne uprave, pri številnih obšel. Težava pri novinarjih in urednikih pa ni tako huda kot jo je za cel zavod RTVS ocenil Kardum. Brez zahtevane izobrazbe je, tako se vsaj zdi na prvi pogled, precej manj kot tretjina urednikov in novinarjev. Kardum je zapisal:

“Najhujše spoznanje, ki sem ga uspel izvleči iz vpogleda v kadrovsko sliko zavoda, pa je neposredno povezano z daj-dam internimi razpisi po načelu rotacij enih in istih obrazov: več kot polovica zaposlenih na Televiziji Slovenija nima primerne izobrazbe za zasedbo delovnega mesta, takih je na Radiu Slovenija tretjina. Še ena od anomalij, vaških posebnosti in hkrati generatorjev nezadovoljstva med zaposlenimi. Ne vem, samo vprašam: kako bi se počutili vi, ki ste pridobili univerzitetno izobrazbo, ob vas pa bi služboval kolega s srednjo ali celo nižjo izobrazbo, plačo pa ima praktično identično (minus plačni razred ali dva).”

Dodatna bizarnost položaja je, da k neustrezni izobrazbeni strukturi prispeva tudi država. Novinarje, ki so honorarno delali z neustrezno izobrazbo, so na RTVS zaposlovali tudi, ker so tako v sporih odločila sodišča ali pa zahtevali državni inšpektorji. Za te zaposlitve so bili praviloma tudi sindikalisti. Tudi med sindikalisti so takšni, ki sami nimajo ustrezne izobrazbe. Vodijo celo stavkovne odbore, denimo, znana aktivistka Helena Milinković.

Si predstavljate, da bi na zahtevo države v kliničnem centru operiral nekdo, ki nima medicinske izobrazbe? Ali da bi na sodišču sodil sodnik, ki mu je uspelo opraviti le gimnazijo? Stavko sodnikov pa bi vodil nekdo, ki ni uspel narediti pravnega faksa? Kaj šele pravosodnega izpita?

Novinarstvo je sicer nekoliko poseben poklic, v državi imamo tudi sijajne novinarje, urednike in celo odgovorne urednike, ki nimajo visokošolske izobrazbe. A to so izjeme. Praviloma bolj logične v zasebnih medijih. Kot je, denimo, tednik Mladina. Če je izjem veliko in to celo v državnih zavodih, pa je to nenavadno.

Za državo pa morda celo značilno, če vemo, da imamo celo ministre brez univerzitetne izobrazbe. Zadnja tako izvoljena je ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić (Svoboda).

Povrhu v javnem zavodu zadnje čase pošiljajo zaposlene na čakanje in to precej arbitrarno izbrane, ki imajo izobrazbo in znanja, a veljajo za nazorsko napačne.

Objavljam celoten spisek kot sem ga prejel. Statistično obdelavo bom predstavil, ko iz RTVS pošljejo ustreznejše podatke, ki to omogočajo.

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (5)

Disqus Comments (5)

https-spletnicasopis-eu